IVO BOSCAROL: "Dejstvo pa je, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne!"

Moj kratek zapis o slovenski "fovšiji" in uspehu uspešnih.

“Dejstvo pa je, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne!” Ivo Boscarol

Joj ej. Če imam res kakšno zares veliko željo za vse nas Slovence, je pa to zagotovo ta, da se končno otresemo svoje fovšije in nenehnega pogledovanja na sosedov vrtiček. Zadnje mesece v Sloveniji se mi zdi, da se moram samo še zagovarjat, zakaj sem dosegla kar sem dosegla, da kako je meni fino in fajn, ker lahko potujem po celem svetu in delam na jahtah in, da sem pa res lahko srečna, da imam kaj takega za pokazat kot sta dve knjigi.

Ja kdo pa je zaslužen za to? Knjige se same zaenkrat še ne napišejo, letalske karte ne rezervirajo, denar pa tudi ne raste kot gobe po dežju.

Je potrebno malo migati, narediti finančni načrt, se naučiti poiskati ugodne letalske karte in prenočišča in še in še…ne bom dolgovezila – tisti, ki veste koliko truda je potrebnega zato, da imaš to, kar si želiš, ne potrebujete pojasnila, tisti, ki pa nočete vedeti, pa ne boste slišali četudi vam to narišem.🙏

Mi zadnjič prijateljica iz šolski let pojasnjuje, kako jo njene prijateljice vedno pohvalijo, da ima tako srečno družino in lepo vzgojene otroke pa popolno partnersko zvezo in, da je kakopak zares lahko srečna, da je temu tako, ker seveda one pa res nimajo takšne sreče. Se samo posmehnem. Nihče seveda ne vidi njene brezpogojne ljubezni do otrok, nenehne angažiranosti, nobenih kofetkanj in 100% pozornost pri vzgoji in ohranjanju srečnega partnerstva, ki pa zahteva kompromise in je včasih tudi treba požreti svoj lastni ego.

Kakorkoli, uspeh kjerkoli v življenju pa naj bo to družina, lepo telo ali pa kariera ni kar naklučje.

Ko vidite nekoga, ki je srečen, resnično srečen, to ni slučajno priplavalo mimo po vodi, temveč je človek verjetno moral za to nekaj narediti. In nekdo, ki ima lepo telo, a ga ne bi “požegnali”, ko pa vemo koliko švica in skrbi zase je pravzaprav zadaj za tem telesom? Pa ali ne bi tisti punci privoščili njenega fanta, očitno že ima nekaj, kar me nimamo. Na žalost.

Ena izmed res mojih velikih želja je, da bi zavist v Sloveniji, če ne izginila pa vsaj zmanjšala inteziteto. Zadnjič me je študent na predavanju vprašal kaj mislim, da je razlog vsej tej zavisti in temu, da ljudje resnično ne privoščijo dobro “sorojaku”?

Jaz sem mnenja, da ljudje ne živijo svojih potencialov, svojih skritih želja in svojih neizraženih strasti. To pa zato, ker imajo v sebi preveč strahu ali drugih ovir, da bi tem željam sploh upali slediti. In potem, ko vidijo to v drugih, jih seveda opomne na to, da si sami tega niso uresničili.

Ker, ko je človek srečen in izpopolnjen, ter si da vse po čemer hrepeni, ni nikoli zavisten, še huje – drugim privošči USPEH. Ker kdor je uspešen se hrani z uspehom drugih, tisti, ki pa je nesrečen pa se hrani z nesrečo drugih.

In zato bom še enkrat recetirala fantastično in še kako resnično misel Iva Boscarola:
“Dejstvo pa je, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne!”

In naslednjič, ko me vidite na jahti, ali na potovanju ali s knjigo v roki, mi ne zamerite, nisem fotke dala gor zaradi tega, da bi mi zavidali, temveč zato, da si tudi sami uresničite tiste svoje želje po katerih tako hrepenite. Če pa preberete še kakšno od mojih knjig – Esenca življenja na poti in S trebuhom za kruhom, pa boste vedeli kako 😉