Samozaložništvo in pisanje

Danes pa nekaj besed na temo moje knjige. V mojem zasebnem nabiralniku je že kar nekaj sporočil popotnikov, ki mi pišete kako je s pisanjem svoje lastne knjige, stroški in trženjem. Ali vam lahko povem čisto iskreno, pa mi ne boste zamerili, hehe? Eno samo delo. Delo, delo, delo! Za minimalen učinek oz. za res počasno pribijanje skozi vso dokumentacijo, stroške in prodor na maksimalno zasičen trg našega kapitalističnega sveta.
Maja, zlate čase prodaje knjig in dobrega zaslužka si na žalost zamudila” mi je včeraj dejal eden izmed najbolj uveljavljenih novinarjev in piscev današnjega časa, Tof, ko sva srkala vsak svoj čaj in se pogovarjala o popotovanjih in pisanju. “Maja, danes knjig ne kupuje noben več, vesela boš lahko, če se ti bodo sploh povrnili stroški samozaložništva” pa mi je strogih besed in resnega pogleda, dejal moj sopotnik na motorju Zvone Šeruga, ki je kot izkušen samozaložnik skozi enako zgodbo šel že 7x. Le, da je on svoje knjige v 9.000 izvodih prodajal v “zlatih” časih, ko ni bilo interneta, blogov, pravih popotnikov pa le peščica. Tof pa svoje v 30.000 izvodih preko Nedeljskega dnevnika in zopet – v “zlatih” časih.
S knjigo je tako. Pozabimo na dejstvo, da morate v življenju nekaj konkretnega doživeti, da ste sploh nekako upravičeni do pisanja knjige. S knjigo morate ljudem tudi nekaj dati. Potem pa se mora po tvojih žilah pretakati tudi vsaj malce pisateljske krvi. Nato sledijo dolge ure in dolgi dnevi pisanja in urejanja teksta ter sestavljanja nekega privlačnega konteksta knjige. Moja je nastajala recimo pet let. Sledijo lektoriranje, grafično oblikovanje in tisk. Da dobite dobre zunanje sodelavce, je potrebnega ogromno časa, energije in pošiljanja e-mailov podjetjem, da dobite res najboljšo ceno. Če ste se odločili, da boste izdali knjigo, naj bo le-ta vrhunska. In naj bodo vrhunski tudi zunanji sodelavci, saj gre se za vaš produkt, za vašega otročka, ki konec koncev odraža tudi vas same, vašo kvaliteto in vaše delo. Ne bom omenjala koliko kolobocij sem imela z lektoriranjem in tiskarnami. Ampak danes je vsak problem in izziv dobra šola in prepričana sem, da bo šlo z drugo knjigo lažje in tudi ceneje. Aja, ko smo ravno pri stroških – če ste uveljavljeni in vas ljudje poznajo in berejo, boste najverjetneje lahko dobili kakšnega sponzorja, ki vam bo knjigo delno odplačal ali ponudil trženje. Če niste ta “nekdo”, pozabite in pojdite marljivo služit dinarčke. Knjigo Esenca življenja na poti sem v celoti krila jaz, cene lektoriranja, tiska, grafičnega oblikovanja pa se med seboj zelo razlikujejo in so odvisne tudi od števila naklade in vašega barantanja. Vendar je tu v vsakem primeru govora  o nekaj tisočih evrih stroškov. Recimo, da je vse to le en del izdajanja knjige, sedaj vas čaka trženje. O tem ne bi, hehe 😉 Kako tržiš svojega otroka, svojo knjigico, polno življenjskih zgodb, čutnih vtisov, raznoraznih poplav čustev na katero si tako preklemano čustveno vezan? To je zame izziv, in to eden izmed največjih izzivov do sedaj…
Vem, da mnogokrat v življenju prikazujem stvari silno preprosto. Samostojno pohajkovanje, iskanje dela v tujini, podjetništvo, samozaposlitev, zdrava kuhinja in skrb zase. Nič od tega ni preprosto, če niste temu 100% predani dan in noč, verjamete vase, ste borci življenja in vsak problem v življenju vzamete kot izziv. Držati svojo lastno knjigo v rokah, ki je tudi nek zaključek življenjskega obdobja, je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo do sedaj. Toliko truda, samote, čudnih čustev, novih znanj in vztrajanj je sedaj poplačano v najlepši obliki. In želim vam povedati, da je vredno. Da je to tisto, kar te potem sili naprej, da ne obupaš in vztrajaš ter iščeš nove poti vsak sleherni dan. To je tisto, kar ti da vedeti, da delaš zase, za svoje sanje in želiš s svojim delom tudi dati nekaj ljudem in družbi. Da potem prebiraš lepe komentarje, kjer ti ljudje sporočijo, da so dobili motivacijo za to in ono stvar v življenju. Da so veseli, da se še kdo počuti tako kot oni in jim daš vedeti, da niso sami. Da mlad par nameni svoj denar za nakup tvoje knjige, ker oba rada kuhata in  potujeta, namesto, da bi ta denar namenila za žuranje in alkohol. Da mlada popotnica pride z gromozanskim nasmeškom po predavanju do tebe in reče:”To bo moja želja za rojstno dnevno darilo, tvoja knjiga.” In še vrsto drugih zgodb, ki mi dnevno grejejo srce in dajo vedeti, da je vse v življenju, kar resnično delaš iz sebe in s svojim notranjim bitom, VREDNO. In točno TO in še mnogo VEČ, želim doseči s knjigo S trebuhom za kruhom. Ker želim mladini dati možnost, vero in motivacijo. Če sem našla poti po svetu, ki so me vodile do prelepih krajev in ljudi, bom pa  ja našla tudi nove tržne poti za Esenco življenja na poti 😉
 t2
Na vprašanje, če se splača danes izdati knjigo, z največjim veseljem odgovorim JA. Ni lahko, je pa sila vredno! In prav zato, čeprav neomajno spoštujem oba, Tofa in Zvoneta, na žalost njunim besedam ne morem dati veliko pomena. Ker vem, da se da. Ker me VI s svojimi zgodbami navdihujete! Ker sem si obljubila in zaprisegla pri sebi, da bom svoj kruh služila s svojim ustvarjanjem. In ker vem, da pravi namen najde pot, in to kjerkoli v življenju. 
Mayita