Zakaj za potovanje po Omanu ne najeti avtomobila?

Na takšno vprašanje ne boste naleteli na nobenem popotniškem forumu in pri nobeni turistični agenciji. Oman preprosto MORATE raziskovati z najetim vozilom, če je le možnost z zmogljivim terencem na 4x4 pogon.

In kaj, če avtomobila s 4x4 pogonom še nikoli niste vozili? Tudi sama ga pred to izkušnjo še nisem, a sem se prav z veseljem učila takšne vožnje med prečenjem puščave, obiskom gora in na brezpotjih do skritih vadijev. Čeprav ima na to temo moj partner za pripomnit minimalno vsaj 10 točk zakaj bi se nekdo, ki še nikoli ni vozil 4x4, moral takšne vožnje učiti pri inštruktorju, da se avta ne poškoduje in tako naprej.…jaz sem še vedno mnenja, da se čar potovanja po Omanu izgubi, v kolikor ga ne raziskujete s terencem. No edino v primeru, če si za popotovanje raje izberete motor!

Agencija za najem dobrega terenca.

Vse lepo in prav – pojdimo od začetka – kje najeti vozilo in koliko bo prišel najem? Svetovno znanih rent-a-car agencij je na internetu  malo morje, vzeti si morate le malce časa, da najdete najboljši “deal”. Nujno pa je avto potrebno rezervirati vsaj mesec ali dva vnaprej, da si zagotovite ugodno ceno! Zgolj za občutek – Toyoto Prado lahko najamete tudi od 400-600€ za obdobje dveh tednov.

Skrb za najem avtomobila je bila tokrat moja naloga in ker ima Maja včasih navado, da odlaša stvari do zadnjega, so seveda cene najema poskočile visoko v nebo – malo tudi zaradi božično-novoletnega termina v katerem sva potovali. Na pomoč je tako priskočila popotnica Katarina, ki nama je predlagala preverjeno lokalno agencijo Al Maskry. Rachid, lastnik agencije, nama je Toyoto Prado z ročnim menjalnikom ponudil za 35 omanskih rialov (74€) na dan. Menda naj bi bilo možno ceno izven sezone znižati celo na 20 rialov (42€) na dan (kljub temu, da muslimani ne praznujejo božičnih praznikov zaradi tega v Omanu beležijo povišano rast turističnega pretoka). Dovoljeno je prevoziti 200km na dan, za vsak dodaten kilometer pa prištejejo 0,07 riala (0,14€). Kot pričakovano se je na najinem števcu zapisalo kar nekaj prekoračenih kilometrov, zato tisti, ki nameravate v avtu preživeti veliko časa, nujno najemite avto z neomejenim številom prevoženih kilometrov. Za najem avtomobila v Omanu ne potrebujete mednarodnega vozniškega dovoljenja.

Za avtomatika boste odšteli kakšnih par evrov več na dan. Ali je za brezpotja in terensko vožnjo bolj primeren avtomatski ali ročni menjalnik debatiranje o tem prepuščam Komotarju in njegovim oboževalcem. Midve z vožnjo z ročnim menjalnikom nisva imeli težav, tudi takrat, ko sva globoko zakopali v kakšno nebodi-si-ga-treba sipino sredi puščave.

Točenje goriva v Omanu je prava arabska pravljica.

Ob branju tega odstavka boste spoznali tisto pravo arabsko pravljico. Za točenje bencina boste zapravili natanko 0,20 riala ali 0,44€ na liter goriva! S takšnim otroškim veseljem nisem točila goriva še nikjer na svetu. Komaj sem čakala, da se pripeljeva na bencinsko črpalko in prijaznemu možakarju, ki nama je natočil 60l črnega zlata, v roke stisneva enega desetaka (rialov).

Črpalke za gorivo je srečati na vsakem koraku, zato bojazni, da bi ostali izgubljeni brez goriva, skorajda ni. Navadno so na črpalki zaposleni ljudje, ki točijo gorivo namesto tebe, medtem, ko ti sproščeno na avtoradiu loviš postajo z dobro glasbo. Plačaš in se z velikim nasmeškom odpelješ napram novim avanturam! Med vožnjo je dobro na GPS-u vsake toliko časa preveriti, kje se nahaja naslednja bencinska črpalka. Midve sva imeli navado vsakokrat, ko je kazalec za gorivo padel na polovico, na naslednji postaji tank natočiti do polnega.

Ko sva prečili puščavo sva za vsak slučaj s seboj vzeli še nekaj litrov dodatnega goriva. Dvomim sicer, da bi naju tistih 6 litrov dodatnega goriva v prtljažniku rešilo, v primeru, da bi se res izgubile sredi puščave. A tako sva se počutili veliko varneje in bolj pripravljeno. Še namig: odlična knjiga Off-Road Oman ima na satelitskih posnetkih označene bencinske črpalke, kar je najbolj primerno takrat, ko zatajita GPS in mobilni internet.

Ceste v Omanu so me pozitivno presenetile.

Te so izjemno kvalitetne in povsem na novo asfaltirane. Večinoma so ceste zelo prazne (kot sem že pisala v članku Invazija Slovencev v Omanu), saj v Omanu na veliki površini živi zelo malo ljudi. Vozniki na cesti navadoma niso agresivni, kot pribito pa drži, da arabci zelo, zelo radi pritisnejo na gas. Edina stvar, ki me je zmotila so ležeči policaji, ki ponekod sploh niso označeni ali pa so označeni prepozno in tako priletiš nanje s hitrostjo 90km/h.

Ne bodite začudeni nad znakoma “kamele na cesti” in “sipine na cesti”, saj sta ti dve cestni oviri pogost pojav v Omanu. Ko se boste s terencem odpravili v puščavo, toplo priporočam, da se na pot ne podajate sami ampak s seboj vzamete vodnika, ki vas bo spremljal na poti in nudili pomoč, ko boste zakopali v pesek – to se hočete ali nočete BO zgodilo. Najdete jih na vseh postajah, ki so ob vstopu v puščavo. Za vodnika boste plačali od 100-200€/dan odvisno od vaših sposobnosti barantanja. Priporočam, da vzamete nekoga, ki govori zadovoljivo angleščino, da vam bo ob vožnji povedal še kakšno zanimivost o življenju v Omanu. Posebna previdnost je potrebna pri vožnji v visokogorje, ko moramo biti pozorni, da nam ne zakuha voda. Med spustom v dolino pa nastavimo menjalnik v nizko prestavo.

Mislim, da je smiselno paziti tudi na omejitev hitrosti, čeprav so arabci hitri vozniki, je na cestah vseeno veliko radarjev za merjenje hitrosti, kazni pa nič kaj prijetne. Tako za prevožene rdečo luč plačamo okoli 40€ in dobimo celo 2 dni zapora! Parkirnih mest je po celotnem Omanu ogromno, tako, da bo s parkiranjem redkokdaj težava.

Naj bo vožnja varna in čudovita!

Mayita

O Omanu pa si nujno preberite tudi:

Invazija Slovencev v Omanu

Potovanje po Omanu v najboljši družbi

Oddih v hotelu Golden Tulip Nizwa