Digitalno nomadstvo je način življenja, pri katerem posameznik opravlja delo na daljavo in pri tem nima stalne lokacije. Namesto pisarne si delovni kotiček uredi kjerkoli po svetu – od balijske plaže, gorske koče do lokalne kavarne v Lizboni.
Sam koncept digitalnega nomadstva v tujini ni nov. Že leta 2011 sem med potovanjem po jugovzhodni Aziji opazila veliko popotnikov, ki so med raziskovanjem sveta na prenosniku opravljali delo – največkrat iz področja informacijske tehnologije (IT).
Z razvojem interneta, orodij za delo na daljavo in fleksibilnih poslovnih modelov se je digitalno nomadstvo razširilo tudi med Slovenci. Danes digitalni nomadi delujejo na številnih področjih, kot so:
-
digitalni marketing in oglaševanje,
-
oblikovanje spletnih strani,
-
pisanje, prevajanje, ustvarjanje vsebin,
-
fotografija in video,
-
programiranje,
-
kripto in borzno trgovanje.
Poleg tega so mnogi nomadi tudi učitelji jezikov, svetovalci ali mentorji – vse več je tudi poklicev, ki so nekoč zahtevali fizično prisotnost, zdaj pa jih je mogoče opravljati na daljavo.
Digitalni nomadi niso nujno samozaposleni. Najpogosteje gre za:
-
freelancerje, ki delajo za več naročnikov,
-
lastnike spletnih ali storitvenih podjetij,
-
zaposlene v podjetjih, ki omogočajo delo na daljavo – bodisi slovenskih bodisi tujih.
Velik porast zanimanja za ta življenjski slog smo opazili zlasti med pandemijo covida-19, ko je delo od doma postalo nova norma. Nekateri so se takrat znašli v tujini in tam tudi ostali – z računalnikom v naročju in internetom kot najpomembnejšim delovnim orodjem.
Najbolj pomembni dve podkast epizodi o digitalnem nomadstvu sem posnela s Timom in Majo:
O ustvarjanju vsebin na potovanjih sva govorili z Lili Čadež v tej epizodi podkasta:
Kje digitalni nomadi najraje živijo in delajo?
Digitalni nomadi so vedno v iskanju okolja, ki ponuja dobro infrastrukturo, ugodne pogoje za bivanje, sonce, navdih in povezano skupnost. Čeprav lahko danes delaš praktično od kjerkoli, obstajajo določene destinacije, kjer se nomadski način življenja najbolj razvija.
Menim, da je digitalno nomadstvo že dolga leta najbolj priljubljeno v Indoneziji in na Tajskem. Bali je kot nekakšna prestolnica nomadov s številnimi coworking prostori, joga studii, zdravimi restavracijami in dobrim internetom. Podobno velja za Chiang Mai, tajsko mesto s sproščenim življenjskim tempom in zelo nizkimi življenjskimi stroški.
V Evropi izstopa Portugalska, zlasti Lizbona, Porto in otok Madeira, kjer je celo nastala prva digitalna nomadska vas – Ponta do Sol. Tu se združujejo ustvarjalci z vsega sveta v skupnosti, ki ponuja odlično klimo, internetno povezljivost in dostop do evropskega trga.
V zadnjih letih se je povečalo tudi zanimanje za Južno Afriko in Južno Ameriko, kjer so stroški bivanja še vedno dostopni, narava pa navdihujoča. ZDA in Centralna Amerika morda nista tako visoko na seznamu, predvsem zaradi višjih življenjskih stroškov v ZDA in nestabilnega internetnega omrežja v Centralni Ameriki in Mehiki.
Presenetljiv porast je zaznati tudi v Dubaju, ki postaja nova destinacija za premožnejše nomade. Kljub strožjim pogojem za vizo in dokazilu o mesečnem prihodku nad 5.000 EUR, Dubaj privablja z varnostjo, luksuzom in mednarodnim okoljem.
Posebej zanimiva prihodnost se kaže v Indoneziji, kjer na dveh otokih nastajata povsem novi skupnosti, prilagojeni digitalnim nomadom. Na voljo bodo glamping šotori, garsonjere in celo vile za nakup ali najem. Te skupnosti bodo nudile zdravo prehrano, hitro internetno povezavo, skupnostne aktivnosti, pralnico in dostavo. Poleg tega bodo izdani NFT žetoni, s katerimi bo mogoče plačevati storitve znotraj teh skupnosti ali preprodajati lastniške deleže.
Ta razvoj kaže, da se digitalno nomadstvo prepleta tudi z blockchain tehnologijo, ki obljublja nove načine lastništva, sodelovanja in gibanja v globalni potovalni industriji.
O življenju kot digitalni nomad na Madeiri sva govorili z Živo Kovačević v tej podkast epizodi:
O življenju in “remote” delu na Baliju pa s Karin Poravne:
O NFT-jih v Travel industriji, o razvoju web3 in o dogajanju na ethereum blockchainu sva z Rudijem Medvedom govorila v epizodi podkasta:
Delo kot digitalni nomad: rutina, stabilnost in organizacija
Tako kot doma, tudi v tujini digitalni nomad večinoma dela od ponedeljka do petka. Vikende si običajno vzamejo proste in jih izkoristijo za raziskovanje okolice. Vedno priporočam destinacije, ki so razgibane, na primer otoke z veliko atrakcijami, kjer so razdalje do turističnih točk krajše.
Osebno ne bi priporočala nenehnega premikanja, saj lahko pride do težav z internetnim signalom. Poleg tega je prilagajanje takšnemu načinu življenja in dela še težje. Zares spoštujem novodobni način potovanja v predelanem kombiju, t. i. »vanlife«, kjer vsak dan delaš na novi lokaciji. Sama tega ne bi zmogla – za tak način življenja sta potrebna izjemno dobra organiziranost in prilagodljivost, kar pa vzame precej energije.
Rada imam stabilnost in zagotovljeno internetno povezavo. Poleg tega mi je pomembno, da se v tujini počutim kot doma – zvečer si na kavču ogledam film, vadim jogo ali uživam ob doma skuhani večerji s partnerjem. Nekateri digitalni nomadi izkoristijo tudi platforme, kjer v zameno za delo dobijo brezplačno prenočišče.
Ko si na potovanju kot digitalni nomad, lahko hitro pozabiš, da je prioriteta še vedno delo. Pomembno je, da si dan organiziraš okrog delovnih obveznosti, kar zahteva disciplino in dobro organizacijo prostega časa. Kreativnost brez discipline ne more obstajati. Iskanje in ohranjanje tega ravnovesja je v digitalnem nomadstvu eden največjih izzivov, a z vajo gre, tako kot pri vsem v življenju. Poskusiš en način delovanja, in če ne deluje, ga naslednjič prilagodiš – kar deluje, pa obdržiš.
Izzivi digitalnega nomadstva: samomotivacija in negotovost
Zame je bil najtežji del digitalnega nomadstva vzpostaviti dnevno rutino. Kar naenkrat se lahko zgodi, da pospiš, prestavljaš obveznosti in se hitro navadiš na lenobo – kljub temu, da delo mora biti opravljeno. V takih trenutkih si moram znova postaviti okvirje, ki me vodijo.
Težek mi je tudi občutek, da so moji delovni dnevi pogosto precej osamljeni. Delo opravljam sama, brez sodelavcev ali ekipe. To pomeni, da moram biti vsak dan sama sebi motivator, opomnik in hkrati sodelavka – kar ni vedno enostavno. Je pa res, da se vsake dva ali tri mesece odpeljem do pisarne mojih naročnikov, z njimi poklepetam, načrtujem novi kvartal in tako zadovoljim občutek dela v skupini.
In potem je tu še druga plat – finančna nestanovitnost. Nekateri meseci so bolj uspešni, drugi precej manj. Naučila sem se, da je smiselno gledati prihodke na letni ravni, ne mesečno. Ta širši pogled prinaša več miru in realnosti. Poleg tega je tu tudi pozitivna plat, saj lahko med “slabimi” meseci vzameš več časa zase in svoj weelbeing, greš na počitnice ali več časa posvetiš svojim hobijem.
Svoboda in lepota v vsakdanjih trenutkih
Najlepši del vsega pa je, da če nimam nujnih nalog, lahko brez slabe vesti zaprem računalnik. In izkoristim lep dan za sprehod ob morju, za trenutke s partnerjem ali samo za oddih. Kdaj pa kdaj delam tudi med vikendom, če mi zapaše, in si nato sredi tedna vzamem dan zase – ko je povsod mir in imam naravo samo zase.
Prenosni računalnik lahko vzamem s sabo kamorkoli. Delam lahko v coworking prostorih, hotelih, kavarnah ali kar na domačem kavču. Ta svoboda, da si sama oblikujem svoj čas in prostor, je zame izjemna. Ne bi je zamenjala za nič na svetu.
A hkrati vem, da tak način ni za vsakogar. Če ti redni mesečni dohodek pomeni občutek varnosti, potem delo na daljavo – vsaj v obliki freelancanja – morda ne bo prava izbira zate. In tudi to je čisto v redu. Vsak ima svoj način, kako se počuti stabilno, varno in svobodno.
Več o digitalnem nomadstvu sem zapisala v teh člankih v medijih: