KONEC YACTHINGA, PONOVNO MED KNJIGE!

V tem zapisu si lahko preberete kratko obnovo preteklega leta dela na prestižni jahti kraljevske družine in kakšni so moji novi načrti pisanja in izdajanja knjige S trebuhom za kruhom.

Danes je moj predzadnji dan na krovu prestižne 30-metrske lepotice, kjer sem preživela zadnje 4 mesece. 1 leto sem bila zaposlena v floti 14-ih jaht kraljevske družine, izmed katerih sem skrbela in “managirala” za 2 30-metrski “hitrostni jahti” znamenite znamke Baia One Hundret. To je najljubša barka kralja, saj obožuje, da se lahko hitro premikamo iz enega kraja v drugega in ob tem gosti le majno število gostov, saj neizmerno ceni svoj mir in osebni prostor.

Bila je velikanska življenjska lekcija tale moja služba. Nisem vedela v kaj se podajam, ko sva julija prejšnje leto z “mojim” Kozorogom pošiljala e-maile kapitanu in praktično rotila zo to službo. Preselila sem se na Sejšele, ki slovijo kot pravi raj na zemlji, kar seveda tudi so…a raj ni raj brez “tvojih” ljudi. Ljudi, s katerimi delaš, ki postanejo tvoja družina in ki verjamejo vate, te spodbujajo in se veselijo tvojih uspehov. Spoznala sem čisto dno človeške zlobe, nevoščljivosti in obrekovanja. Nisem bila popolnoma srečna tistih 6 mesecev na Sejšelih, a sem se kaj hitro naučila pogledati situacijo iz pozitivnejše plati in se poskusila popolnoma predati svojim projektom (pisanje, knjige,…) in obiskovala kotičke, ki so v mojo dušo naselili mir. Velik premik v sebi sem naredila v ljubezenskih razmerjih in se naučila veliko novega o ljubezni in moških. Nastajati je pričela nova knjiga Traveler’s seek for Love, kateri se bom popolnoma posvetila, ko KONČNO izzide S trebuhom za Kruhom to jesen 😉

Pol leta na Sejšelih, pol leta na Mediteranu. Maja sem se pridružila Italijanski posadki, ki je vzela moje srce. Italijani so v mojem življenju vedno predstavljali največje humoriste in niti en dan ni minil brez smejanja, saj imajo odličen smisel za humor. Na tej barki na Mediteranu sem se naučila, da če deluješ družno, kot družina in se vsak dan smeješ kot nor, takrat vzdržiš še tako hud delovni tempo in tudi izpade domotožja. Sezona na Mediteranu je bila dolga,goste pa smo nepričakovano dobili tudi z le 1-urnim obvestilom, da prihajajo. Resnično sem se navezala na celotno kraljevsko družino, s katero smo se večkrat odpravili na kosilo, večerjo, na izlet v Firence, skupaj plavali in tudi debatirali o kakšnih bolj življenjskih temah. Se mi zdi, da imajo ljudje še vedno nekakšne fantazije o tem, da so ti ljudje bolj pomembni, nekaj posebnega, veličastni, a vam lahko iz lastnih izkušenj zatrdim, da so izjemno človeški, prizemljeni in me niti enkrat nisi obravnavali kot nižjo klaso. Težko obrazložim, ampak res postanejo prijatelji, čeprav seveda neizmerno spoštovanje do njih ostaja. Stikov ne bomo prekinili, saj se novembra najvrjetneje odpravljam k njim na obisk, sam kralj pa je izražil željo, da nemudoma, ko izzide angleška verzija Esence življenja na poti, en izvod rezerviram zanj 😉 Sem kar malo ponosna na ta podvig.

Obiskali smo prelepe kraje, večino od njih sem prepotovala že sama. Pričeli smo v Italiji, se odpravili na francosko riviero, na Korziko in Sardinijo, se nekaj dni mudli v Barceloni in sedaj smo končali v Grčiji. BIti glavna stevardesa dveh jaht s tako pomembnimi gosti in tako različnimi člani posadke ni bilo lahko. Nisem vedela v kaj se spuščam, ko sem podpisala pogodbo. Enkratna šola življenja, osebne rasti, s kratkotrajno izgubo vere v ljudi, se je končala s ponosom, da sem delala po svojih najboljših močeh, bila venomer poštena in spodbujala ljudi okoli sebe.

Vsak konec pa predstavlja tudi nov začetek. “Me je strah?”…jah seveda me je, tako kot vedno. Čeprav vem v kaj se podajam, sem se vseeno naučila, da je življenje nepredvidljivo in da te vedno preseneti, včasih na slab, včasih pa na lep način. Sedaj si končno brez slabe vesti lahko vzamem 14 dni popolnoma zase, da se naužijem miru, se podam na kakšen lušten izlet in predvsem posvetim svojemu telesu in zdravju. 7 dni Krfa sama s sabo in 7 dni Hrvaške z mojo mami. Ob tem pa seveda ne bom pozabila pisati, saj se jutri zaključuje moja pogodba in ne bo mi več treba skrivati moje trenutne lokacije in izbirati besed, da ja ne izdam preveč podatkov, ki bi lahko ogrozili mojo službo. Ta teden gre v tisk angleška verzija Esence življenja na poti, nameravam pa do vrnitve v Slovenijo zaključiti knjigo S trebuhom za kruhom in jo končno dati v tisk, saj se emaili o povpraševanju za drugo knjigo kar vrstijo! Bom, bom, bom! Sedaj sem zopet svobodna, imam ves čas na svetu in grem s 100% predanostjo nazaj v to kar resnično rada počnem. Predajam izkušnje, informacije in delim zanimive zgodbe s popotovanj in del v tujini. Z veliko večino od vas se dnevno dopisujemo preko Facebooka ali emailov. Všeč mi je. Čeprav vas osebno ne poznam, mi je takšna komunikacija všeč in rada berem vaše zgodbe. Zgodbe strahu, potovanj, osebnih spoznanj in prebiram komentarje o knjigi. Hvala za podporo, resnično cenim! <3

Maham iz Grčije in vam pošiljam tople objeme,

Mayita