Rajski Sejšeli

Na Sejšele na kokosovo vodo, hobotnični kari in odkrivanje mističnih kotičkov pravega raja

Si predstavljate, da celo življenje sanjarite o raju, kjer bi se lahko vaša duša v vseh svojih razsežnostih končno odpočila od stresa, ki nam ga na pot pripelje vsakdanjik? Kjer bi ob izjemnih razgledih na mogočne skale vulkanskega nastanka in živozeleno tropsko rastje počasi srkali slasten naravni sok iz pasijonke? In kjer bi opazovali nepredvidljive, a iznajdljive netopirje, ki se med mangovimi drevesi igrajo svojo igro? Popoldan pa bi se potopili v ravno prav toplo tropsko morje Indijskega oceana in med koralnim bogastvom plavali z več kot 100 let starimi želvami, mimogrede pa še navihano pomahali kakšnemu prijaznemu koralnemu morskemu psu?

Če se vam je ob teh besedah prikazal pravi raj, vsaj takšen, v katerem sta svojo ljubezen proslavljala Adam in Eva, potem morate tudi vi izkusiti čarobnost in deviškost, ki ju ponujajo otoki Sejšeli. Skupina okoli 115 otokov, od katerih je poseljena le peščica, leži v Indijskem oceanu, severno od Madagaskarja, in pripada Afriki.

Osnovni podatki:

Najboljši čas potovanja: oktober, november, december, marec, april in maj
Viza: državljani Slovenije vizuma ne potrebujemo, potni list naj velja vsaj 6 mesecev od odhoda z destinacije
Priporočen čas potovanja: minimalno 10 dni
Najbolj ugodne letalske družbe: Air France, Etihad Airways, Emirates
Mesto odhoda: Milano, München, Benetke, Pariz (direktni let z družbo Air France)
Priporočena cepljenja: hepatitis A in B, steklina, rumena mrzlica (v primeru, da ste pred tem potovali na območja, ki so tvegana glede rumene mrzlice)
Možnost okužbe z malarijo: nevarnosti okužbe z malarijo ni
Namen potovanja: poročno, medeno, počitnikarsko, delno popotniško
Aktivnosti: ribištvo, potapljanje, snorklanje, surfanje
Okviren proračun za 14 dni: 2500–3000 € (skupaj z letalsko karto)
Transfer med otoki: Katamaran Cat Cocos (za Praslin in La Digue), Air Seychelles, Zil Air, najem plovila (od 500 €/dan)
Transfer po otokih: najem vozila (od 30 €/dan), lokalni avtobusi, kolo (otok La Digue)
Denar: sejšelska rupija (100 rupij = okrog 7 €), brez težav lahko denar dvigujete na bankomatih na večjih otokih; priporočam tudi gotovino v evrih ali dolarjih

Neposeljenost otoka

Otoki zelo dolgo niso bili poseljeni, saj naj bi veter pihal v napačno smer in naj bi bili zato otoki ladjam in mornarjem nedosegljivi. Čeprav so bili arabski trgovci prvi, ki so naselili otočje, so se na evropskih zemljevidih Sejšeli prvič pojavili okoli leta 1502, ko jih je odkril portugalski raziskovalec Vasco da Gama. Zaradi strateške lokacije med Afriko in Azijo so Sejšele v preteklosti pogosto obiskovali pirati. Sicer pa so bili vedno razdeljeni med Francijo in Veliko Britanijo, a je nato leta 1814 nadzor nad otočjem pridobila slednja. Popolnoma neodvisni so postali šele leta 1976. Otoki so koralnega in granitnega izvora, spadajo pa med najstarejše otoke na svetu. Največjo etnično skupnost tvorijo potomci Francozov, Afričanov, Indijcev in Kitajcev. Skupaj s sejšelsko kreolščino, ki temelji na francoščini, sta uradna jezika angleščina in francoščina. Brez strahu, domačini dobro govorijo angleščino in ni nikakršnih težav s sporazumevanjem. Predvsem pa je na otokih zaslediti tudi veliko število Južnoafričanov, ki so si tam našli delo in priložnost za boljši jutri.

Moje življenje na zasebnem otoku Eden

Moja zgodba na Sejšelih se je pričela delovno. Saj vem, kaj se vam zdajle poraja v mislih! Služba v raju, je lahko sploh še kaj boljšega? V šestih mesecih sem kot glavna stevardesa opravljala precej zahtevno delo na zasebni jahti katarske družine, kjer sem skrbela za vse družinske člane in za to, da je njihov dopust potekal nemoteno in čim bolj razigrano. Tako so bili moji sejšelski dnevi obarvani bolj ko ne delovno in največkrat zaradi dobavljanja nujno potrebnih dobrin za jahto, zaradi »afriškega« ležernega življenjskega stila, tudi precej stresni. Zahodnjaški način dela in življenja na otokih definitivno odpade – treba se je izpreči in se pripraviti na kaos v prometu, zaprte trgovine sredi dneva brez razloga in besed z indijskim naglasom: »No worry, madam, all is good!« Nujno je treba s seboj vzeti enormno količino potrpežljivosti, prav tako pa poln kovček dobre volje, ki se pod tropskim soncem in ob širokih nasmehih le še pomnoži.

Otok Mahe – glavni med vsemi otoki s pravcatim rajem, otokom Eden

Sama sem živela na sanjskem, sicer umetno zgrajenem otoku Eden, ki pripada glavnemu otoku Mahe. Zasebna vila s svojim bazenom in tik ob morskem kanalu, obdana s tropskimi rastlinami in palmami, je bila takrat moj dom. Vsak dan smo se v marino, kjer je bila zasidrana jahta, kjer smo opravljali delo, peljali z »buggyjem«, torej golfskim avtomobilčkom, saj je na otoku Eden to edino prevozno sredstvo. Sicer je otok zgrajen za počitnikarje, ki najamejo svojo vilo in se prepuščajo užitkom na eni od štirih plaž na otoku. Eden ima tudi svoj trgovski center, kjer najdemo vse, kar potrebujemo za življenje. Najbolj znana in zame osebno ena najboljših restavracij na celotnih Sejšelih je Bravo, ki poleg izjemno ustrežljivih natakarjev ponuja tudi paleto zares izvrstnih sejšelskih jedi. Priporočam, da se na resnično izvrstno masažo in razvajanje odpravite v Eden Holistic Spa, kjer vas pričakajo z doma narejenim ledenim čajem iz cimeta in vanilije ter poskrbijo za vas s kraljevskimi standardi.

Sicer pa na otoku Mahe najdemo tudi mednarodno letališče, kamor vas bo pripeljala jeklena ptica in od koder boste poleteli na druge, bolj oddaljene sejšelske otoke.

Glavna prestolnica Victoria in voda življenja – kokosova voda!

Victoria naj bi veljala za najmanjše glavno mesto na svetu, za svojo majhnost pa se zagotovo oddolži s svojo razigranostjo. Mene je kot strastno popotnico in obiskovalko lokalnih tržnic seveda navdušila s hudomušnim vzklikanjem domačinov, ki na vsak način želijo prodati svoje tropske dobrote, sveže ribe in prelepo cvetje. Tropski sadeži, kot so papaja, avokado, mango, pasijonka in drugi, v obilju rastejo januarja in februarja. Dnevno sveže ribe ter vsi tropski sadni in zelenjavni biseri se svetlikajo na njihovih lično opremljenih in bogato obloženih stojnicah. Tudi ljubitelji začimb in zelišč boste tu prišli na svoj račun. Če začimbe niso lokalno vzgojene, so pa uvožene iz Indije ali bližnjega Zanzibarja. Navdušeni boste nad več vrstami karija, kurkumo, cimetom in še vrsto drugih, ki prav na poseben način zdravijo telo in duha.

Kaj je mene najbolj pritegnilo na tržnici in na splošno na otokih? Kokos! Sem zares strastna ljubiteljica tega sadeža, iz katerega v vročih dneh steče osvežilna in slastna kokosova voda, ki ji pravijo tudi voda življenja. Ima popolnoma enako molekularno sestavo kot kri in so jo v vietnamski vojni uporabljali kot transfuzijo za ranjene vojake na bojiščih. Na Sejšelih domačini iz kokosovega mesa izdelujejo tudi domače kokosovo mleko, ki ga nato uporabijo v različnih karijih. Med branjem ste prav ugotovili, da v Victorii ni nič posebno spektakularnega na ogled. To majhno glavno mesto je treba doživeti, se sprehoditi med ulicami, nakupiti spominke in pokramljati z domačini.

Slap Sauzier je srčika osvežitve na Maheju

Moje vikend pobege so zaznamovali izleti včasih na znane kotičke, nekajkrat pa tudi med manj znane. Ampak kot ljubiteljico narave in vode, predvsem slapov, me je pot vedno zanesla do enega izmed mojih najljubših, malce skritih kotičkov – slapa Sauzier v osrednjem delu otoka Mahe. Poti do tja ni najlaže najti, slediti je treba napotkom na internetu. Za obisk slapa domačini pobirajo manjšo vstopnino (100 sejšelskih rupij). Navadno nas do slapa pospremi eden od lokalcev, ki si z vodenjem služijo denar. Naša odločitev je, ali bomo ponujeno vodenje vzeli ali ne. Ob slapu svoj vsakdan preživljajo tudi domačini, ki navdušeno izvajajo akrobatske skoke v vodo z bližnjih dreves. Srečamo lahko tudi nekaj turistov, ki se v hudi tropski vročini pridejo osvežit v hladno vodo. Lahko se podamo na krajši, 10-minutni in izjemno lahek vzpon na vrh slapa in se med vzponom podučimo tudi o vegetaciji in zdravilnih zeliščih, ki jih skriva tropski gozd. Povsod naokoli je polno cimetovih dreves, katerih lubje sem si večkrat nabrala, da sem si skuhala slasten cimetov ledeni čaj, ki prav prijetno ohladi.

Ali v Police Bayu zares straši?

Na skrajnem jugu je eden od najbolj mističnih zalivov, Police Bay. Mističen zato, ker se še vedno kar nekaj domačinov boji obiska, saj naj bi po legendi tam strašilo. Če vam legenda ne more pognati niti malo strahu v kosti, pa je to lahko prav idilična plaža, kjer smo si s prijatelji in sodelavci večkrat pripravili piknik in si na žaru pekli slastne morske dobrote. Police Bay velja tudi za enega najboljših krajev na Sejšelih za deskanje na valovih, kjer si dajo duška nekoliko bolj izkušeni deskarji, saj valovi niso ravno primerni za začetnike. Sama sem se večkrat podala na krajši sprehod in se vzpela na okoliške vrhove, za kar priporočam dobro obutev, saj se je kar nekaj ljudi poškodovalo, ker so se v tropski gozd podali zgolj v japonkah. Pot do Police Baya ni najlažja, priporočam, da se tja odpravite z močnejšim avtomobilom, saj zadnjih nekaj kilometrov poteka po razritem makadamu.

Zaliv Banyan Tree in s strastjo navdan lokalni rum takamaka

Zame je ta zaliv med najlepšimi na otoku Mahe. Mogoče zato, ker se plaža razteza na kar nekaj kilometrih in ker pravcato vzdušje zalivu daje majhna stojnica v lasti domačina, ki vam zmeša enega izmed mnogih koktajlov iz lokalne takamake. Takamaka je sejšelski rum, za katerega pravijo, da ni samo narejen na Sejšelih, ampak narejen iz Sejšelov, iz njihove najbolj čiste vode in lokalno vzgojenega sladkornega trsa, navdanega s strastjo kreolske kulture. Težko, da boste našli prebivalca ali turista, ki ne bi vsaj enkrat na dan užival v tej slastni, a izjemno močni pijači. Najbolj poznani koktajli s takamako so tisti, ki so mešani z mangom, papajo, predvsem pa pasijonko.

Nacionalni Port Launey in morsko kraljestvo

Če ste navdušeni nad potapljanjem, boste na otokih našli svoj raj. Praktično kamorkoli se boste odpravili na potop, ne boste razočarani. Vseeno pa smo se z našimi gosti na jahti največkrat odpravili prav na otoka Alphonse in La Digue. Tiste, ki podmorski svet najraje odkrivate zgolj z masko in »rorčkom«, bosta najbolj navdušila Nacionalni park Port Launey, otok La Digue in otok Marianne. V Nacionalni park Port Launey se seveda lahko odpravite v lastni režiji, opremo pa si sposodite v bližnjih barih ali jo, kar je še najbolje, s seboj prinesete kar sami. Port Launey je prav posebno priljubljen pri turistih zaradi večkrat opaženih kitovcev, ki se zaradi obilnega koralnega sveta in morskega planktona radi zadržujejo na tem mestu. Sicer pa uspemo videti zares pestro izbiro koralnih ribic, morskih zvezd, morskih konjičkov, morskih listov, prečudovitih koral in tudi kakšnega nenevarnega morskega psa.

Izleti v tropski deževni gozd

Izletov v sejšelske gozdove je skoraj toliko, kot je dreves. Kjerkoli se lahko ustavite in se podate po neznani poti, saj se izgubiti skorajda ne morete. Res pa pazite, da se držite uhojenih poti. Naštela vam bom svoje najljubše, na katere sem se odpravila vsaj enkrat na mesec. Vsekakor pa za izkušene hribolazce, kot smo Slovenci, ti vzponi predstavljajo le dober ogrevalni trening.

Vznožje Capolia je oddaljeno približno 10 minut vožnje od otoka Eden, vzpon do vrha zahteva okoli 30 minut, razgled pa nam postreže z izjemnim 360-stopinjskim razgledom na otok Eden, letališče in osrednje predele otoka. Ob poti in tudi na vrhu rastejo zanimive mesojede rastline, imenovane »pitcher plant«. Na pokrovu imajo sladke sokove, s katerimi premamijo žuželko. Zaradi povoščene notranjosti žuželki zdrsne in pade na dno, ki je polno tekočine s prebavnimi sokovi, ki žrtev razgradijo, da jo rastlina nato lahko prebavi.

Anse Major leži na severu otoka Mahe, v območju, imenovanem Beau Vallon (najbolj turistično območje celega otoka). Vzpon zares ni pretirano težak, gre bolj za počasno vzpenjanje in spuščanje med izmenjujočimi se vulkanskimi skalami in pogledi na Indijski ocean. Izlet se konča v manjšem zalivu, kjer se lahko ohladimo po hoji po močnem soncu. Omembe vreden je tudi vzpon na Morn Blanc, ki pa zahteva že malce več kondicije. Trois Freres Trail je ena izmed najbolj poznanih in tudi obiskanih poti, saj je izredno nezahtevna in varna, nudi pa izjemne prostrane poglede na prestolnico Victorio. Prosim pa vas, da vzamete v zakup dejstvo, da na vzpone nikakor ne hodite v japonkah in da vedno vzamete s sabo zadostno količino (kokosove) vode.

Diši, o kako lepo diši po kulinariki!

Seveda mora, kot se za tropski svet spodobi, iz domačih in turističnih kuhinj tudi lepo zadišati! Želite vedeti, kaj je meni vsaj dvakrat na teden razživelo neučakane brbončice? Najbolj znameniti kari – hobotnični kari. »Curry« je kulinarična bogatija, ki ne samo popolnoma osvoji popotniško srce, ampak ga navda z željo po še. Kari je jed indijskega izvora, polna mogočnih začimb, variacije pa vsebujejo piščanca, ribo, goveje meso, morske sadeže in podobno.

Drugo mesto najslastnejših jedi bi najverjetneje lahko zasedla solata iz prekajene ribe, skupaj z nastrganim mangom. Kaj takega še niste okusili – sveža in na videz še preveč enostavna jed, v resnici pa slastna fuzija tropskega sadja in morske ribe, skupaj z zelenjavo, kot so kumare, zelje, zelena solata, korenček in več vrst paprik, vas ne pusti ravnodušne. Na otokih so znamenite tudi jedi, ki vsebujejo meso morskega psa, na primer juha s plavutjo morskega psa. Vendar, ker je del popotništva in počitnikovanja tudi etika, vam polagam na srce, da se jedem iz morskega psa izogibate, saj mnogim vrstam morskega psa zaradi pretiranega lova že grozi izumrtje. Na Sejšelih enako velja tudi za jedi z netopirjevim mesom, saj so te živali izjemno cenjene, z dolgoletno tradicijo. Kot zanimivost naj navedem dejstvo, da so netopirji vegetarijanci in se večinoma hranijo kar z mangom, zato se v angleščini imenujejo »fruit bat«, torej sadni netopir.

Ko boste potovali po kateremkoli otoku na Sejšelih, se bo iz domačij vil vonj po ribah na žaru, saj je ribolov na Sejšelih tako obilen, da so morske specialitete, predvsem rdeči hlastač in tuna, na meniju lokalcev in turistov skoraj vsak dan. So kar precej začinjene, predvsem z indijskimi zelišči, ob ribi pa navadno pojedo veliko belega riža. Za sladico vam bodo največkrat postregli kaj preprostega, recimo narezano tropsko sadje, pečene banane v kokosovem mleku z vanilijo ali pa riž, kuhan v kokosovem mleku. Želodčki lačni zagotovo ne bodo ostali, vi pa boste do onemoglosti zadovoljeni. Če želite nazdraviti življenju z dobro pijačo, vam priporočam lokalno pivo Seybrew ali lokalno vino kalou ter prej omenjeni rum takamaka. Tisti, ki vam alkohol nikakor ne odgovarja, pa si boste lahko žejo potešili z doma narejenimi ledenimi čaji – najbolj znan od vseh je ledeni čaj iz limonske trave.

Z vami delim še svojih pet najljubših restavracij otoka Mahe. Na ostalih otokih vam priporočam, da jeste v gostiščih, kjer prenočujete, ali pa kar pri domačinih. Slej ko prej vas bo kakšen ob sproščenem pogovoru povabil k sebi domov. Restavracije: Bravo, Maria’s Rock Cafe, Del Place, Surfers Beach Restaurant in La Perle Noir. Za prelep zaključek dneva s penino v roki in z občudovanja vrednim sončnim zahodom pa se nujno odpravite v Bliss Hotel.

Na otoku Moyenne se starajo želve in živijo invazivni ptiči rasputini

Otok Moyenne je naravni rezervat, popolnoma zaščiten in vreden 34 milijonov dolarjev, a to še ne pomeni, da se popotnikova duša ne sme naužiti njegovih avtentičnih lepot. Najlažje boste do njega prispeli z najemom osebnega čolna ali pa če povprašate kakšnega domačina, da vas zapelje tja. Otok je za lokalce in nekatere turiste kraj za popoldansko preživljanje prostega časa in prirejanje piknikov – navadno se tam ne prenočuje. Na otoku Moyenne živi veliko vrst ptic in drugih živali, poleg tega pa nudi dom 120 kopenskim želvam, ki jih lahko obiščete v tamkajšnjem parku. Ali si lahko predstavljate, da je najstarejša želva na otoku praznovala že 160. rojstni dan? Vidite lahko tudi ptiča, ki se imenuje rasputin in prihaja z Madagaskarja. Posebnost te vrste je v tem, da je izredno inteligentna in leti na zelo dolge razdalje. Rasputini so naselili vse otoke Sejšelov, Mavricija in Reuniona. So izjemno invazivni in predstavljajo grožnjo vsem endemičnim pticam, saj so zelo tekmovalni in pokradejo vso hrano. Križajo se tudi z drugimi pticami, kar povzroča tveganje za izginotje endemičnih vrst! Otok so v preteklosti veliko obiskovali pirati in legenda pravi, da je na njem zakopan zaklad v vrednosti 100 tisoč evrov! Ampak ne priporočam vam iskanja, saj naj bi ravno zaradi zaklada na otoku prebival zlobni duh, ki ga skrbno in silovito čuva pred morebitnimi najditelji.

Otok La Digue

O otoku La Digue bi lahko pisala romane, zapisala pa sem čutno pesem in jo delim z vami, če razumete angleški jezik:

A place where time passes slower
and you feel like you found a four-leaf clover.
Where heart sings its greatest joys
and silences mind’s unsettled noise.
Where Nature spoils you with its magnificent show
and the song of the Sea conquers your soul.

Otok me ni samo navdušil. Prevzel me je, do onemoglosti očaral s svojo majhnostjo, pristnostjo in avtentičnostjo. Tako me je prevzel, da sem se vsak podaljšan vikend odpravila na izlet tja! Je uro in pol vožnje s Cat Cocosom (vkrcate se v pristanišču v Victorii) oddaljen od otoka Mahe. Če ponazorim: otok Mahe je kot kraljica, ki kraljuje vsem otokom in ji pripada največ pozornosti. La Digue pa je kot najlepša princeska v kraljestvu, tiha in neopazna, ki s svojo milino razneži vsakega obiskovalca dvora. Na otoku La Digue se čas ustavi! Resnično!

Ko boste prispeli na otok, ne boste videli veliko vozil, naokoli pa se lahko prevažate z golfskimi avtomobilčki, prirejenimi za turiste. Moj osebni nasvet pa je: najemite kolo! Močno namreč verjamem, da ima prav vsak dovolj kondicije, da si na površini 10 kvadratnih kilometrov ogleda vse lepote, ki jih La Digue ponuja! Kolo si izposodite v gostišču, kjer najamete sobo ali kar bungalov. Iz srca priporočam gostišče Calou, ki ga lahko rezervirate na spletni strani www.airbnb.com. Za svojo hišico za dva boste odšteli 75 evrov, kar navadno vključuje tudi zajtrk. Najbolj me je navdušila njihova skromna, a hranilno bogata kuhinja – vse, kar postrežejo, prihaja z njihovega vrta. So odličen vir informacij in v gostišču se zbirajo zares izjemni popotniki. Za tiste z malce bolj prefinjenim okusom in željo po pogledu na morje pa predlagam Chateau Saint Cloud, kjer boste za bungalov tik ob morju odšteli okoli 200 evrov. Kjerkoli na otoku si boste izbrali svoje prenočišče, verjetno ne boste razočarani, na voljo pa jih je res ogromno. Prebivalci tu namreč ustvarijo tako gostoljubno in sproščeno atmosfero, da boste kmalu pomislili, da bi se tudi sami preselili sem.

Mene je na otoku zelo, zelo navdušil lahek in izjemno miren vzpon na 333 metrov visok vrh Nid d’Aigle, ki v prevodu pomeni »orlovo gnezdo«. Najbolj me je pritegnil ravno zato, ker se tja ne odpravi veliko turistov in med hojo srečamo zgolj peščico ljudi. Na pol poti proti vrhu se nujno ustavite na slastnem smutiju ali kakšni drugi osvežilni pijači v barčku Snack Bellevue, kjer vas bodo prijazni domačini od srca nasmejali, pred vami pa se bo razprostiral izjemen pogled na prelepe plaže in okolico.

Na otoku vas bodo navdušile plaže: Anse Cocos, Grand Anse in turistom najljubša Anse Source D’Argent. Skoraj povsod boste na plaži našli ljubke lokale, kjer ponujajo paleto različnih smutijev, kokosovo vodo in koktajle. Če si kje ne smete delati načrtov, je to zagotovo La Digue. Usedite se na kolo in se prepustite cesti, da vas popelje do najlepšega kotička – ker vas bo! Vseeno pa ne smete mimo Union Estate Parka, kjer si boste med vožnjo s kolesom lahko ogledali nasade zelišč, park kopenskih želv in pridobivanje kokosovega olja, ki ga stiskajo na tradicionalen način v kamnitem mlinu in s pomočjo pravega bika. Kokosovo olje je na otoku in nasploh v svetu izjemno cenjeno zaradi blagodejnih učinkov na telo. Kokosovo olje lahko v kozmetiki uporabljate na neskončno načinov: kot masko za lase, hranilno olje za telo, za nego obnohtne kožice ali pa vsak dan z njim vsaj 15 minut izpirajte usta za bolj bele zobe. V kulinariki pa ga nujno uporabljajte kot olje za kuhanje, saj je ena redkih zdravih maščob, ki na visokih temperaturah ne prične tvoriti zdravju nevarnih trans maščob.

Na otoku La Digue jejte v najbolj znani restavraciji Fish Trap ali v kreolski Chez Jules. Predlagam pa tudi, da poskusite domače dobrote, ki jih ponudniki prenočišč največkrat priporočajo svojim gostom.

Otok Praslin

Otok Praslin sem obiskala zgolj bežno, je pa kar nekajkrat večji od otoka La Digue, zato vam za prevozno sredstvo priporočam najem avtomobila. Ponudnikov je na otoku kar nekaj, najbolj pa se priporoča Kreol Car Hire, ki je tik ob letališču. Poprosite jih, naj vam avto pripeljejo v pristanišče, če z otoka Mahe priplujete s prej omenjenim Cat Cocosom. Plovba na relaciji Mahe–Praslin traja slabo uro, na relaciji Praslin–La Digue pa slabe pol ure, odvisno od stanja morja. Cenik in spored voženj si lahko ogledate na tej povezavi: www.catcocos.com, priporočam pa, da si vozovnico rezervirate kakšen dan prej. Med najbolj znanimi in priporočenimi prenočišči je Chauve Souris Relais, ki ne ustvari samo romantičnega počitnikovanja, temveč popotnik za trenutek pozabi na ves svet okoli sebe.

Največja zanimivost na otoku je zagotovo naravni rezervat Valle de Mai, kjer raste občudovanja vreden mistični »coco de mer«. To je ogromna vrsta kokosa, ki uspeva samo na otoku Praslin in na bližnjem otočku Curieuse, njegovi plodovi pa so zaščiteni, saj so izredno dragoceni. Določeno količino plodov naberejo domačini in jih večinoma prodajo kot posebne spominke, katerih cena lahko doseže tudi 500 evrov. Plod običajno tehta okrog 20 kg, najtežji pa je dosegel celo 42 kg, zato velja za največji plod na svetu, ki vsebuje tudi največje seme na svetu. Zori do 7 let in je zaradi redkosti izjemno cenjen. Nekatere legende celo pravijo, da je »coco de mer« zaradi svoje oblike, ki spominja na ženske boke, pravzaprav prepovedani sadež v zgodbi Adama in Eve, Sejšeli pa naj bi bili tisti izvorni raj, o katerem smo prebrali že toliko napisanega.

Na otoku Praslin naletimo tudi na posebne, izredno cenjene črne bisere. Splača se obiskati farmo biserov, kjer boste spoznali, kako gojijo in skrbijo za ostrige, in si kupili nakit iz teh tako cenjenih biserov.

Vsekakor Sejšelov ne smemo podcenjevati, saj bomo – če se le znamo dovolj prepustiti vsemu, kar nam ponujajo – domov odšli popolnoma prevzeti. Čeprav je o Sejšelih napisanih toliko besed, ob vsakem novem obisku popotniku ponudijo nekaj novega, da se vedno znova zaljubi vanje. Predlagam le okviren načrt prenočišč, turističnih ogledov in aktivnosti – nekaj prostora prepustite tudi trenutnemu navdihu. Šele tako boste uspeli zares okusiti bistvo Sejšelov ter vse novo in neodkrito, kar vam ti rajski otoki lahko ponudijo.

Preberi tudi: S TERENCEM PO OMANU ali RETREAT V CHIANG MAIJU