Skriti kotički Toskane: Otok Giglio

enodnevno pohajkovanje po drugem največjem toskanskem otoku (20. avgust 2017)

Čas branja: 3 min
Namen: Članek je spisan za vse tiste, ki načrtujete popotovanje po Toskani in vas ob ustaljenih poteh privlačijo tudi skriti kotički.
Način potovanja: za pare, družine in tudi samostojne popotnike
Najboljši čas obiska: maj, junij, september, oktober (da se izognemo množicam)
Dnevni budget izleta na osebo: trajekt-27,50 euro, kosilo-25eur, prevoz-10eur, ležalniki: 10eur, prigrizki in kava:10 eur
Priporočen odhod na in iz otoka: 8.30, 19.00

Članek ni lektoriran. Za objavo v tiskanih medijih poskrbim za lekturo. Več o pisanju za medije v MEDIJI:ČLANKI

Ste že slišali za otok Giglio (ita. lilija) na obalnem področju Toskane? Jaz priznam, da zanj nisem vedela, ko sem prvič prispela v Toskano. Tisti, ki ste zanj že slišali, pa ga najvrjetneje poznate po odmevni novici iz leta 2012, ko je v neposredni bližini nasedla popularna križarka Costa Concordia. Domnevno zaradi tega, ker naj bi italijanski kapitan želel omrežiti eno izmed potnic, nato pa ob nesreči prvi pobegnil na rešilne čolne in operacijo vodil kar iz morja v rešilnem čolnu. Če je temu res tako, ali pa je to le še ena izmed mnogih govoric ne vem, je pa resnično, da nesreča ni imela tako srečnega konca, saj je v njej življenje izgubilo več kot 30 ljudi. Križarka pa je bila nato odpeljana v pristanišče v Genovi.

Najina zgodba s sodelavko Hayley pa ima precej lepši konec in skozi današnji zapis vas bom popeljaja po otočku, ki me je s svojo preprostotsjo in prisrčnostjo zares omrežil in se mi vtisnil v srce pretežno zaradi prelestne narave, ki (še) ni žrtev masovnega turizma. Na popotovanjih mi je pomebno tudi to, da ne trošim denarja po nepotrebnem in da za svoj denar dobim največ kar lahko. In prav na otoku Giglio obiskovalca ne bo preveč udarilo po popotniški denarnici ampak mu celo velikodušno ponudilo to v čemer je Italija najboljša – v ljubezni do hrane in v hudomušnih ter preprostih domačinih.

S trajektom iz Porto Santo Stefano na otok Giglio
Po slastni jutranji turški kavici z domačim mandljevim mlekom se odpraviva v bližnje mestece Porto Santo Stefano. To mesto sicer obiskujem že zadnja tri leta, a tokrat se bom prvič vkrcala na trajekt, ki naju bo popeljal na otoček Giglio (cena povratne vozovnice 27,50eur). Morje je tokrat mirno, na poti pa naju zabavajo otročki, ki so vsaj pol toliko kot midve vzhičeni nad idejo raziskovanja otoka. Destinacija je namreč zelo popularna med italijanskimi družinami, ki jim Giglio predstavlja vikend oddih. Po slabi uri pristanemo v slikovitem pristanišču Porto Giglio, kjer se pod vročim toskanskim soncem bohotijo luksuzne počitniške vile, na drugi strani pa pogled razkrivajo ljubke, barvite hiške v katerih se nahajajo lokalne restavracije in trgovine s spominki.
Najina avanturistična narava je botrovala odločitvi, da otok prehodiva in ne prevoziva. V kolikor si želite na otok popeljati svoje prevozno sredstvo, vas bo transfer poleg vozovnice stal okoli 90 eur, za skuter pa boste odšteli 20 evrov (www.maregiglio.it).

Vzpon do Giglio Castello
Pot pod noge, saj je pred nama strm vzpon do popularnega Giglio Castello. Za tiste, ki se na počitnicah ne poslužujete pohodov je na otoku tudi reden javni prevoz (cena vozovnice v eno smer: 2eur). V kolikor pa ste vsaj malce aktivni, vam iz srca priporočam, da se podate na krajši vzpon do Castella in se nato spustite do znamenite in priljubljene plaže Campese. Nama ni bilo žal niti kapljice potu, res pa je, da se je potrebno na pot odpraviti z dobrimi čevlji in zadostno količino vode. Vzpon do Castella je precej dobro označen, pot je prehojena in poteka malo po soncu, malo pa v hladni senci pod drevesi. Po približno 45 minutah grizenja v kolena sva si končno oddahnili, ko sva zagledali prelep Castello di Giglio, grad iz 13. stoletja, ki predstavlja dom skoraj 600-im prebivalcem. V vročem popoldnevu si privoščite hladne – doma narejene ledene lučke (vzemite ananas ali jagodo), ki jih lahko dobite v baru Il Porrico. Sprehod po samem gradu se mi je zdel precej zanimiv, saj poleg zgodovine lahko spoznamo kako tu živijo lokalni prebivalci. Žejo in lakoto pa si lahko potešimo tudi v tamkajšnjih restavracijah (Michelinov vodnik priporoča restavracijo Da Maria).

Spust do najbolj obiskane plaže na otoku – Campese.
Želja po morju naju je gnala čez griče, ki vodijo do plaže Campese, ki leži na severozahodni strani otoka in je poleg plaž Arenella in Canelle najbolj poznana in tudi najbolje obiskana. Na poti do obale pa sva narobutali še nekaj sadja, kot so fige in opuncije, da sva se dodobra okrepčali. Sonce pa so kot nalašč malo zastrli oblaki, da je bila tako hoja veliko lažja. Spust do plaže je trajal vse skupaj 50 minut. Ni pretekla niti ena minuta, ko sva se zapodili naproti morju in se dokončno ohladili v prav prijetno topli vodi.
Obiskovalcev ni bilo veliko in našlo se je tudi kakšno prosto mesto v senci, sicer pa je na voljo res lepo število senčnikov s pripadajočimi ležalniki (celodnevni najem sečnika in dveh ležalnikov je 21eur, popoldanski pa 15 eur). Ko se je telo sprostilo in naužilo lepote morja, so se oglasili lačni želodčki. Tistega dne je bila sreča res na najini strani, da sva izbrali odlično restavracijo Hotela Campese, načudila pa sem se tudi količini hrani. Goveji carpaccio za Hayley in carpaccio iz mečarice zame. Oboje na rukoli, z ekstra devičnim oljčnim oljem. Nato pa še dve bogati solati, za poplaknit pa ekstra hladen Aperol Spritz. Za celotno kosilo sva skupaj odšteli 50 evrov in se zahvalili za super postrežbo. Popoldan sva preživeli pod senčniki ob prebiranju knjige in namakanju v morju. Ob 6h pa sva se odpravili z avtobusom naproti Portu in se tako vkrcali na trajekt, ki naju je popeljal nazaj v Porto Santo Stefano.

V TUJINI SE NE CEDITA MED IN MLEKO

Velikokrat dobim na svetovanje študente, ki živijo v utvari, da bo v tujini vse drugače, ne bo problemov, ne bo teženja staršev in denar bo kar padal iz milega neba. Realnost pa je dokaj drugačna.

Zakaj za potovanje po Omanu ne najeti avtomobila?

Na takšno vprašanje ne boste naleteli na nobenem popotniškem forumu in pri nobeni turistični agenciji. Oman preprosto MORATE raziskovati z najetim vozilom, če je le možnost z zmogljivim terencem na 4×4 pogon.

Invazija Slovencev v Omanu

In čemu je tako? O ugodnih kartah, ki so največkrat poglaviti razlog za določitev destinacije potovanja, in jih turški letalski prevoznik iz Ljubljane do Muscata ponuja za borih 350 eur ne bom izgubljala besed. Raje nanizam nekaj razlogov, ki so mene prepričali, da to potovanje v Oman ni bilo zadnje.