Skriti kolektivni vzorci, ki zavirajo učenje tujega jezika
Učenje tujega jezika pogosto povezujemo z učenjem pravil, besedišča in ponavljanjem. Pa vendar se mnogi Slovenci tudi po letih učenja tujega jezika ne počutijo samozavestno, ko pride trenutek, da bi spregovorili. Strah, sramežljivost, blokada – to so pogosti spremljevalci, ki nimajo veliko opraviti z znanjem, temveč z notranjimi prepričanji in vzorci, ki so se vtisnili v našo podzavest že v otroštvu.
Gre za kolektivne vzorce, ki jih kot narod nosimo že generacije. Vplivajo na to, kako se vidimo v stiku z drugimi, kako dojemamo napake, koliko si dovolimo izstopati in kako varno se počutimo, ko smo v središču pozornosti. V tem blog zapisu raziskujemo, kako ti vzorci vplivajo na učenje tujega jezika in zakaj jih je vredno ozavestiti, če želimo govoriti tuji jezik sproščeno, lahkotno in z veseljem.
Perfekcionizem in strah pred nepopolnostjo
Eden najmočnejših kolektivnih vzorcev v Sloveniji je brez dvoma perfekcionizem. Vzgojeni smo bili v duhu, da mora biti vse pravilno, da je treba znati “prav” in da napaka ni le del učnega procesa, ampak nekaj, česar se je treba sramovati. V šolskem sistemu smo se pogosto učili za oceno, ne za znanje, zato se je ustvaril notranji občutek, da lahko nekaj uporabimo šele, ko to obvladamo v popolnosti. Ko gre za učenje tujega jezika, se perfekcionizem kaže v obliki notranjega pritiska: raje ne bom nič rekel, če nisem čisto prepričan, da bo pravilno.
Tako znanje ostaja v glavi, namesto da bi steklo skozi pogovor. Popolnost postane ovira, ki nas ločuje od pravega napredka. In tako se učenje tujega jezika spremeni v stres, namesto v raziskovanje.
Skromnost in nezavedni odpor do izpostavljanja
Slovenska družba že dolgo poveličuje skromnost, prilagodljivost in to, da se ne izpostavljaš preveč. Čeprav gre za vrednote, ki imajo svoj pomen, pa v kontekstu komunikacije in učenja tujega jezika lahko postanejo zaviralne. Govorjenje v tujem jeziku pomeni izstopiti iz udobja, postaviti se pred druge, tvegati, da bomo opaženi. In prav tu se aktivira notranji upor, ki nam šepeta, da je bolje biti tiho, kot pa izstopati.Veliko ljudi, ki se uči tuj jezik, se prav zaradi tega vzorca izogiba govorjenju, tudi kadar imajo dovolj znanja.
Ta notranji program “ne izstopaj” je globoko zakoreninjen in se pogosto sploh ne zavedamo, da nas vodi. Tako učenje tujega jezika ne postane samo jezikovna naloga, temveč tudi čustveni izziv, kjer moramo preseči notranje meje, ki smo jih podedovali.
Sram pred tem, da nas poslušajo drugi Slovenci
Zanimiv pojav, ki se pogosto pojavlja med Slovenci, je občutek nelagodja, ko nas pri govorjenju tujega jezika poslušajo drugi Slovenci. Ni redko, da se nekdo v tujini brez težav pogovarja z domačini, medtem ko se pred skupino Slovencev skoraj popolnoma zablokira. Ta sram ima korenine v našem občutku samokritičnosti in primerjanja z drugimi.
Strah, da bomo obsojani, zasmehovani ali “popravljani”, je lahko tako močan, da raje ostanemo tiho, kot pa da bi tvegali neprijetno situacijo. Učenje tujega jezika postane osebna stvar, ki jo skrivamo, dokler nismo “dovolj dobri”. A težava je prav v tem – brez uporabe se znanje tujega jezika nikoli ne razvije do točke, kjer se počutimo sproščeno. Zato ta vzorec pomembno vpliva na našo odprtost za učenje v realnih situacijah.
Fiksacija na pravila in slovnico
V slovenskem šolskem sistemu je učenje tujega jezika večinoma temeljilo na slovnici, pravilih in pisanju testov. Posledica tega je, da marsikdo dobi občutek, da brez popolnega znanja pravil nima pravice govoriti. Jezik se spremeni v sistem, ki ga je treba razumeti, preden ga lahko uporabljaš – ne pa v orodje, ki ga uporabljaš, da bi se ga bolje naučil.
To vodi do občutka zadržanosti. Učenje tujega jezika ne poteka skozi naravno rabo, ampak skozi memoriranje, kjer ni prostora za igrivost, spontanost in napake. Govor ostane blokiran, saj imamo občutek, da še nismo “pripravljeni”. Tak pristop pogosto vodi do tega, da ljudje razumejo jezik, a se v njem ne znajo izražati. Kar pa je v resnici najpomembnejši del sporazumevanja.
Imam rešitev zate, če želiš do preboja govora v 28-ih dneh
Če potrebuješ boljše znanje tujega jezika za napredovanje v karieri, delo v tujini ali samozavestno potovanje, preveri LMA jezikovne programe! Pri njih se učiš jezika na zabaven način, z naravnim govorcem in narediš preboj že v 28 dneh. Njihov način učenja je učinkovit, sproščen in prilagojen vsakodnevnim situacijam, zato boš hitro začel uporabljati jezik v praksi. Prijavi se na brezplačno predstavitveno uro na www.languagemagicadventures.si in preveri, ali ti tak način ustreza. In še darilo zate: z uporabo kode MAYITA50 prejmeš 50 € popusta na celoten program! Ne zamudi priložnosti za svoj jezikovni preboj!
Kako sem se jezikov učila jaz? Preberi TUKAJ.