V 15. epizodi sem se z največjim veseljem pogovarjala z Anjo Zlate, ki se je pri svojih rosnih dvajsetih letih odpravila na delo kot au-pair v Anglijo. Izkušnja, ki pa se je razvila v smer, ki jo niti Anja ni pričakovala. Trenutno študira in dela v Angliji ter svoj prosti čas preživlja s prijatelji iz širnega sveta. Kako ji je to uspelo izveš v tem zapisu.
Selitev v Anglijo iz danes na jutri
“Zaupala sem svojim občutkom”
Točno s temi besedami Anja povzame naglo odločitev o odhodu v tujino. Na to idejo je prišla decembra 2017, ko je brskala na eni izmed spletnih platform za delo au-pair in kmalu našla družino s katero se je v nekaj dneh dogovorila za odhod. Še pred novim letom 2018 je Anja že bila na jekleni ptici, ki jo je peljala novi izkušnji naproti. Njeni starši je kljub temu, da jih je bilo zanjo strah, niso ovirali pri njeni odločitvi. Stali so ji ob strani in ji bili največja podpora, kar je izrednega pomena, ko se odločimo za takšno gromozansko odločitev kot je odhod in delo v tujini. Podporo pa lahko poiščemo tudi pri svojih prijateljih, učiteljih, širši družini, mentorjih ali v skupnosti, kjer se zbirajo posamezniki s podobnimi izkušnjami.
“NE POZABI! Mogoče te od tega, da se odpraviš na delo v tujini omejuje ravno to, da misliš, da nimaš dovolj podpore. Samo poišči jo pa boš videl kako vse postane lažje in kako bolj pogumno postopaš napram novim izzivom! 😉“
V Angliji se je udomačila pri gostujoči družini, s katero je nemudoma vzpostavila zelo dober odnos. Anjina naloga kot au-pair (francoski izraz za varuško iz tujine, ki živi pri gostujoči družini) je bila skrb in varovanje otrok. Delo au-pair načeloma obsega med 25 in 30 ur na teden razen, če je dogovor že predhodno drugačen.
Čas, ko Anja ni skrbela za otroke, je namenila učenju angleškega jezika in druženju s puncami, ki so v Anglijo prišle z istim namenom kot ona. Strah, da bi v tujini ostali brez prijateljev je popolnoma odveč, res pa je, da se bomo kdaj pa kdaj spopadli tudi z domotožjem, kar je popolnoma običajen pojav. Anja je te občutke uspešno premagala tako, da je v prostem času raziskovala okolico in spoznavala prelepe kraje ter se družila z domačini, ki so jo hitro vzeli za svojo.
Študij vreden 17.000 funtov
Po skoraj letu dni dela kot au-pair si je Anja po naključju ogledala dokumentarni film Univerze ‘Norland College’, ki jo je zelo navdihnil in v njej zasejal željo, da ostane v Angliji in se loti študija kar tukaj. Tako se je istega leta meseca oktobra popolnoma brez pričakovanj odpravila na dan odprtih vrat. Predstavitev študija je bilo točno to, kar bi si Anja lahko želela. V srcu je vedela, da je to nekaj kar si resnično želi, a stala je pred oviro, katero v tistem času še ni vedla kako jo bo obšla. Zapletlo se je pri financah. Študij na tako priznani fakulteti namreč ni zastonj, cena študija namreč dosega 17.000 funtov na leto, znesek, ki je po dogodku brexit še malce višji. A Anja je sklenila najti rešitev tudi za ta problem.
”Česarkoli se v življenju lotimo, moramo najprej veliko vložiti!”
Študij je plačala s pomočjo staršev, poleg tega ji je z nasveti in prilagoditvijo pomagala tudi sama fakulteta, Anja pa ob študiju ob vikendih tudi pridno dela. Mogoče se Anjina zgodba sprva zdi kot iz pravljice, a z zagotovostjo lahko zatrdim, da za takšen uspeh potrebuješ veliko odrekanj, dela, truda, vztrajnosti in vere vase. Marca 2019 je tako Anja zmagoslavno sedla v klopi Nortland Collega, ki je samo še ena stopnička napram uresničitvi njenih sanj.
Anja pa ima veliko za povedati tudi o samih razlikah med študijem v Sloveniji in v Angliji. Seveda ji je slednji ljubši. Razliko opazi predvsem v načinu podajanja znanja. V Sloveniji imamo predavanja, pri katerih študenti pasivno sodelujejo, na študiju v Angliji pa se je morala privaditi na praktični in interaktivni pouk, ki spodbuja k delu in ustvarjanju. Študij v Angliji zagotovo koraka s časom in se ažurno posodablja glede na trenutne razmere v svetu. V prihodnosti pa se Anja še vedno vidi v tujini, kjer bo delala kot vzgojiteljica, varuška ali pa kaj podobnega. Ob koncu ji namreč pripadajo vsaj tri različne službe, slovenske univerze pa Northland Collega na žalost ne priznajo.
Naj ta zgodba služi temu, da je v življenju mogoče veliko več kot pa ste si kdaj uspeli predstavljati. Ko stopiš izven meja naše male državice se odpre neznansko veliko možnosti in priložnosti.
“A potrebujemo tudi pogum, da jih lahko zagrabimo in vztrajnost, da jim sledimo.”
Kaj pa au pair izkušnja v Švici?
Ponosna sem, da sodelujemo s kredibilno aupair agencijo AUPAIRLINK v Švici, ki je priznana preko mednarodnega združenja Aupair IAPA (International Au Pair Association), in ima za seboj že 20 let uspešnega delovanja na področju združevanja kandidatov z družinami.
Največji riziko pri iskanju dela au-pair brez pomoči kredibilne agencije je namreč ta, da jih družine, ki jih punce najdejo same, velikokrat izkoriščajo z nadurami, pretiranim čiščenjem ali z dodatnimi zahtevami.
Na voljo sta dva programa in sicer aupair za kandidate od 18-30 let in napredni zaposlitveni program varuška (brez zgornje starostne omejitve), ki pa zahteva ustrezno izobrazbo in konkretne izkušnje dela z otroki. Oba programa sta odlično izhodišče za življenje v Švici, nujno pa je, da z družino ostanete vsaj eno leto.
Močno ti svetujem, da v kolikor se v tujino odpravljaš prvič v življenju, je za ta podvig potrebna pomoč kredibilne agencije. Zakaj? Ker ti prihrani goro dokumentacije, birokracije, iskanja pravih informacij in zradira tvoje dvome in strah, ki se pojavijo ob vsakem novem koraku, ki se ga lotimo v življenju.
Poleg tega pa še: res veš kako pridobiti delovno dovoljenje v Švici, urediti zavarovanje, odpreti bančni račun, ga prijaviti na FURS, najti primerno družino ipd.? Predpriprav je neskončno, pa sploh še nismo prišli do ustreznega turističnega zavarovanja in covid-19 pogojev.
Bodi lepo.
Mayita