Moje potovanje v Nepal leta 2016 se je pričelo v glavnem mestu Katmandu, namen oddiha pa je bil, da se spočijem od stresnega vsakdana in naporne službe, ki sem jo opravljala v tistem obdobju. Kljub temu da se v Nepalu večina nadobudnih popotnikov navdušuje nad prelestnimi gorskimi verigami in potrpežljivo načrtuje svoje unikatne gorske poti skozi naravno kraljestvo Himalaje in Anapurne, sem sama skovala popolnoma drugačen načrt.
Že od nekdaj se na potovanjih rada udeležim raznih izobraževanj o alternativnih metodah zdravljenja telesa in duha, tokrat pa sem želela svoje izčrpano telo pretegniti v asane, ki jih poučujejo v lokalnem jogijskem centru na obrobju Katmanduja. Še preden sem se pridružila intenzivnemu tečaju, sem si vzela tri dni, da raziščem glavno mesto in se izgubim med mogočnimi templji ter z zanimanjem spoznavam filozofijo hinduizma.
OBISK ŠOLE SLIKANJA MANDAL
Že prvi dan v Nepalu je bil poln presenečenj, saj sta me s slastnim zajtrkom postregla lokalec Shankar in njegova žena, lastnika manjšega bistroja z zdravo organsko prehrano, kamor sem zavila ob zaspanem jutranjem sprehodu. Organsko pridelane hrane je v Nepalu v izobilju, kar me je še posebno razveselilo. Pripravita mi, po njunih besedah, ‘klasičen nepalski zajtrk’ iz koruzne kaše, prelite z domačim jogurtom in obložene z veliko sezonskega sadja (grozdje, granatno jabolko, banana in jabolko). Po tako bogatem in hranilnem obroku sem se z lokalnim vodnikom Sunujem odpravila na ogled čudovitega glavnega mesta. Sunu je bratranec mojih dveh prijateljev iz Nepala s katerima sem eno sezono preživela na jahti, kjer smo bili sodelavci. Sunu me povpraša, kaj bi si želela ogledati najprej. »Pelji me tja, kamor turisti ponavadi ne zaidejo,« mu z navdušenjem odvrnem. Po kratkem premisleku mi odgovori, da bi se lahko odpravila v šolo slikanja mandal, kjer je tudi sam učenec. »V Nepalu sta dve veliki znamenitosti: gore in slikanje mandal,« mi sila zadovoljen pripoveduje. »Bi si res rada ogledala, kje slikam, in ob enem spoznala, kaj mandala sploh je?« Tako prijaznega vabila nikakor nisem zmogla zavrniti, ko pa nenehno hrepenim po novem znanju, še posebno, ker o mandalah resnično nisem imela veliko znanja.
Vstopiva v manjši prostor, kjer so vsepovsod na stenah naslikane prelepe mandale, kar v sanskrtu preprosto pomeni krog, predstavlja pa naš univerzum. Učitelj mi razloži, da so vse mandale naslikane na bombažno platno. Za najmanjšo poslikavo porabijo tri tedne, za tiste večje pa tudi več mesecev. Pravzaprav morajo učenci študirati slikanje mandal ter filozofiji hinduizma in budizma tudi nekaj deset let, da resnično postanejo mojstri. Barve za slikanje pridobivajo iz rastlin in mineralov, najbolj fini detajli pa so narejeni z eno samo dlako gorskega jaka. Zlata barva, ki jo uporabljajo, je iz 24-karatnega zlata. Mandala je skupek izjemnih detajlov risanja in simbolov, ki imajo velik pomen v obeh prej omenjenih filozofijah. Center mandale simbolizira nirvano, kar pomeni zaključek karmičnega kroga, v katerega smo ujeti kot duhovna bitja. Mandala je izrednega pomena pri prakticiranju meditacije, saj pomirja um, krepi fokus in osebo popolnoma sprosti. Tudi sama z lahkoto zatrdim, da te neverjetni detajli tako potegnejo vase, da se mandale nikakor ne moreš nagledati. Na nek način te kar začara in pozabiš na vse, kar te v tistem trenutku bremeni. Tudi sama sem si kupila svojo in s tem podprla njihovo šolo, ki vse prispevke vloži v izobraževanje študentov. Vredno je omeniti, da so sicer mandale na trgu zelo cenjene in so vredne tudi več tisoč evrov. V tej šoli pa zaračunajo toliko, kot potrebujejo za svoj obstoj in nadaljnji razvoj. »Ni vse v denarju,« pripomni Sunu, ko ga povprašam, zakaj za umetnine ne zaračunajo več ter tako šolo in izobraževanje razširijo.
NAJVEČJA STUPA V NEPALU ŠE VEDNO OKREVA PO POTRESU
S Sunujem se nato odpraviva na dolg sprehod po starem središču Katmanduja, kjer si pretežno ogledujeva templje, o katerih mi pove veliko zgodb. Prižgeva svoje ‘maslene’ svečke ter predava želje in molitve zase in za svet. »Večinoma si vedno zaželimo miru, ljubezni in varnosti za svet in zase.« Nato pozvoniva na vse zvonce, da zbudiva bogove, da te želje sprejmejo k sebi. V smeri urnega kazalca obkroživa tempelj in ob hoji zavrtiva vsakega izmed ‘molitvenih koles’, ki pripomorejo k notranjemu miru in sreči: “Naša celotna filozofija temelji na karmi; delaj dobro in dobro se ti bo vrnilo!”
»Bi šla na kraj, ki je popolnoma po tvojem okusu? Oddaljen je le 5 km iz centra?« me z zanimanjem vpraša. »Ja, seveda, kako ne!?« mu odgovorim in že sediva v taksiju, ki naju popelje v kraj Boudha, kjer leži največja stupa v Nepalu in predstavlja eno izmed najbolj svetih mest v tibetanskem budizmu. Na žalost je bila stupa močno poškodovana 25. aprila 2015 v potresu, ki je prizadel Nepal. Še vedno poteka ogromno obnovitvenih del, a vseeno se mogočne energije ne da izbrisati. Okoli stupe se zadržuje na tisoče ljudi, ki prižigajo sveče, se očiščujejo v dimu iz mogočnih zelišč, z balkona pa se sliši ponavljanje manter med popoldansko meditacijo. Zares svet kraj, ki te nemudoma prizemlji in navda z veličastno energijo. Stupa je sicer zaprta za ogled, a je v njeni bližini še veliko drugih templjev. V enega izmed njih se seveda odpravim, kjer me glavni menih blagoslovi in mi okoli roke zaveže rdečo vrvico. S Sunujem prehodiva še nekaj krogov, kjer opazujeva domačine pri prižiganju sveč in pripravah na enoletno obletnico zastrašujočega potresa, v katerem je izgubilo življenje okrog 9 tisoč ljudi, še veliko več pa jih je ostalo brez doma.
ČIŠČENJE TELESA IN DUHA NA JOGA RETREATU NA OBROBJU KATHMANDUJA
Svoje pohajkovanje po Nepalu nadaljujem v Himalayan International Yoga Academy (HIYA), ki se predstavlja kot prvo zdravilišče za prakticiranje in učenje joge v Nepalu. Prebudim se v jutro po uspešno prespani noči, ki je bila ena redkih, med katero me ni preganjala nespečnost. Začutim, da se me loteva prehlad, a najverjetneje je le posledica intenzivnega čiščenja, ki ga imamo v zdravilišču. Vedno, ko se lotimo čiščenja, ne le telesnega, marveč tudi duševnega in mentalnega, se telo poskuša znebiti strupov, ki jih ne potrebuje več in jih je do tedaj skladiščilo, saj telesu nismo privoščili dovolj časa in energije, da bi to opravljalo vsak dan. V našem stresnem življenju in hitrem tempu je pač najlažje vse uskladiščiti – “s tem se bomo ukvarjali, ko bo čas”. Pri tem mislim tudi na ujeta čustva in preveč misli. Vse, kar skozi dneve, tedne in mesece tlačimo vase, ker nimamo časa predelati ali pa tega ne znamo, udari na plan, ko se končno umirimo in razbremenimo. Zato je v joga zdraviliščih ponavadi ogromno jeznih, nervoznih in utrujenih ljudi, saj telo končno to nesnago izpusti ven.
SOLNO IZPIRANJE NOSNIH KANALOV IN RAZTEZANJE TELESA
Dan v joga studiu pričnemo s sončnim vzhodom in zeliščnim čajem. Zadnje leto je bilo eno izmed najbolj nestabilnih v mojem življenju in brez skodelice jutranje kave ali najraje dveh si skoraj nisem znala predstavljati prebujanja. Tu pa se moram zadovoljiti s čajem iz nabranih domačih zelišč. Nadaljujemo s solnim izpiranjem nosnih kanalov, ki je izredno cenjen postopek v ajurvedi (indijski tradicionalni medicini) in ohranja vlažno, čisto in zdravo sluznico v nosni votlini. Pri vdihavanju zraka je sluznica naš obrambni sistem, saj ujame prah ter vso nečistočo iz okolja ter tako ohranja naše dihalne poti in s tem tudi organizem čist.
Odpravimo se v sobo namenjeno jogi, kjer vsak dan pridno izvajamo jogo in za začetek zapojemo nekaj manter. Nato približno uro in pol v različnih asanah raztegujemo zakrčeno telo. Učitelj je do nas neizprosen in zahteva disciplino, predanost in resnost. Smisel joge je v tem, da vsako asano čimbolj poglobimo in se jasno zavedamo vsakega razteza in giba. Nekatere asane nam gredo bolje kot druge, pri nekaterih smo bolj raztegljivi, pri nekaterih sploh nismo. Filozofija joge je v tem, da vsak del našega telesa predstavlja tudi naš spiritualni in mentalni del. Pri vsakem gibu, obratu in raztegu se sprosti določena energija, ki je zastarela. S poglobljenimi dihi in raztezanjem tega predela ustvarimo prostor za novo energijo, bolj ljubečo in bolj pozitivno. Zato se po dobri joga seansi največkrat lahko počutimo še slabše kot prej, saj se sprostijo zastarele, nakopičene energije, ki so obremenjevale naše telo. Po nekaj dneh se napolnimo z novo energijo. Joga okrepi samozavedanje katera čustva kopičimo v določenem delu telesa. Občutimo v katerem predelu se je nabralo največ stresa in katere dele telesa na dnevni bazi pozabljamo sproščati.
RAZLIČNI TIPI TERAPIJ IN MASAŽ
Po praksi joge si napolnimo želodček z lahkim zajtrkom – jaz največkrat jem otrobe s kislim mlekom in sadjem, ki ga poplaknem z novo dozo domačega zeliščnega čaja. Vsak dan imamo po jogi na voljo eno od terapij in vsak dan pride na vrsto druga oblika: ajurvedska akupresurna masaža, masaža s kapljanjem olja, kopel z vdihovanjem zeliščnih hlapov, refleksoterapija in pa zdravljenje z energijo – reiki. Vse opisane metode pripomorejo k izločanju strupov in potencirajo sproščenost telesa. Nato imamo čas za samoiniciativno vadbo tistih asan, ki so nam najtežje, ali pa se ukvarjamo s čim kreativnim. Ob 13h pojemo kosilo; obroki so vegetarijanski in tradicionalno nepalski. Veliko riža, včasih rezanci z zelenjavo, obogateno z omamnimi zelišči. Najbolj me je navdušilo dejstvo, da smo se lahko preizkusili tudi v pripravljanju nepalske hrane ter se tako naučili tradicionalnega kuhanja. Po kosilu smo nujno potrebovali počitek, popoldne pa smo se zopet zbrali v dvorani, kjer smo se urili v jogijskem spanju – joga nidri, pri kateri je najbolj pomembno, da se ne premikamo in da ne zaspimo. S to prakso krepimo zavedanje in vadimo nadziranje uma. Naj poudarim, da to pravzaprav sploh ni tako zelo lahko, kot se morda sliši. Po praksi joga nidre se lotimo zahtevnejših meditacij za nadziranje uma, kar nam v življenju lahko vedno pride prav, zlasti ko želimo nadzirati vsakdanji stres. Večer zaključimo z lahko večerjo z veliko zelenjave in prijetnim pogovorom vseh udeležencev.
Intenzivnega retreata v HIYA se lahko udeležimo za tako dolgo, kot nam dopuščata volja in čas. In čeprav se po zaključenem programu počutimo naravnost prerojeni, je seveda jogo in meditacijo treba prakticirati vsak dan, da ohranimo ravnovesje. Naj omenim, da je bilo v resortu tudi veliko tečajnikov, ki so v nekaj tednih pridobili licenco za inštruktorja joge. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je letovišče v rokah nepalskega jogija, tudi vsi zaposleni so domačini in tako ves denar, ki jim ga namenimo, ostane njim. Ne smemo namreč pozabiti na etični turizem, kjer lahko s svojimi nakupi in usmerjanjem denarja k domačinom in lokalnim proizvodom pripomoremo k njihovemu boljšemu vsakdanu in ekonomiji države. Nepal je po hudem potresu pred sedmimi leti idealna lokacija, da s svojim obiskom prispevamo v državni proračun in k harmoniji življenja domačinov, ki nas na vsakem koraku razvajajo s srčnostjo in gostoljubnostjo.