Zapisala sem izkušnjo mojega prijatelja Darrena iz Južnoafriške republike.
“Delo v jahtni industriji ponuja toliko več kot samo potovanje po svetu in visoko plačo ob koncu meseca. To delo ponuja ljudem, kot sem jaz, priložnost, da zaživimo svoje sanje, si ustvarimo finančno varnost ter za tiste bolj ambiciozne tudi kapital, da pričnemo graditi svoje podjetje in tako sledimo svojim ambicijam in ciljem, ki si jih zastavimo v življenju. “
Vse kar sem si kot 19-letnik želel, medtem ko sem zapuščal svoje varno domače gnezdo, je bilo razpreti svoja krila in odleteti na svojo samostojno pot. V mojem primeru je to pomenilo, da odletim v oddaljeno državo, na drugem koncu sveta, kjer sem imel namen postati del posadke pomorščakov, ki so služili svoj kruh z delom na zasebni jahti.
Trdno sem bil odločen, da je to tisto, kar želim, in pripravljen sem bil na novo življenjsko izkušnjo.
Dockwalking (iskanje službe na ladji s pomolov mondenih pristanišč) je že prvi dan obrodil sadove. Ob obhodu po pomolih sem se namreč uspel spoprijateljiti s članom posadke, ki je ravno tistega jutra posedal v pristaniški kavarni in užival v svojem prvem espressu. Po kratkem pogovoru z njim me je na moje presenečenje povabil na krov barke, kjer je delal, in sem imel tako priložnost spoznati preostale člane posadke in se jim čim bolj priljubiti. S svojim odprtim, prijateljskim in šaljivim odnosom ter pripravljenostjo na delo sem si uspel priboriti priložnost, da se izkažem pri poskusnem delu na tej barki.
Po dveh tednih poskusnega dela sem si pridobil stalno delo in tako ponosno postal član posadke, ki je hkrati postala tudi moja nova družina. Vendar pa sem hitro spoznal, da so notranji spori med posadko ter raznorazni drugi nesporazumi neizogibni. Naučil sem se, da bom najbolj harmonično in mirno živel, če se le ne bom zapletal v nikakršne spore ali potencialno dramo, ki je nastajala med določenimi osebami posadke.
S tem, ko nisem obrekoval drugih, sem pridobil zaupanje kolegov in naposled tudi mir v svojem srcu.
Med delom in življenjem na jahti sem bil večkrat postavljen v neljube situacije, kjer so bili na preizkušnji moja morala in načela. Ker sem bil novinec na jahti in tako posledično glavna tarča, sem bil velikokrat obtožen za stvari, ki pravzaprav sploh niso bile moja krivda. In ker ta industrija ne pozna besed »ne« ali »nisem bil jaz«, sem večkrat prevzel krivdo in odgovornost na svoja pleča in čim hitreje želel pustiti neljubo izkušnjo za sabo. V primeru, da so se moji nadrejeni kdaj morali spraviti na nekoga, se želeli pošaliti na moj račun ali pa me česa okriviti, sem večkrat moral pogoltniti svoj ponos in se pridružiti pri skupnem zbadanju ter se pošaliti na svoj račun. Takrat temu nisem želel posvečati preveč pozornosti in sem raje nadaljeval s svojim delom. Tako si nisem ogrozil kariere in nadaljnjega dela.
Nato pa sem kaj hitro s svojim vestnim in trdim delom napredoval in se mi je tako ponudila možnost, da končno postanem sam svoj šef. Že od začetka sem se zavedal, da bom delal v hudi konkurenci s starejšimi in bolj izkušenimi sodelavci, a vseeno sem zgrabil vsakršno priložnost, ki bi mi lahko omogočila napredovanje. Na tej jahti sem zaradi vestnega in dobrega dela končal na položaju nadomestnega bosuna (bosun je vodja mornarjev) in do konca mojega staža večkrat priskočil na pomoč in opravljal to delo.
Kar se je pričelo kot »gap« leto (poslušaj podkast o tem kako ti “gapyear” lahko spremeni življenje), se je nato zelo hitro spreobrnilo v priložnost, da v svojem življenju pričnem nekaj zares velikega. Začel sem se zanimati za investicije in pregledal preko sto različnih opcij za investiranje ter se tako odločil, da kupim posest v svojem rojstnem kraju.
Skrbno sem privarčeval ves denar, ki sem ga uspel zaslužiti v dveh letih in tako ponosno pri dvajsetih letih kupil svojo prvo nepremičnino, ki mi sedaj prinaša dober mesečni dobiček. Ni slabo za fanta, ki je šele dve leti v jahtni industriji, ne?
A to še vedno ni bilo dovolj za to, kar sem si predstavljal kot uspeh v življenju. Želel sem napredovati v še kakšni drugi smeri, kot pa samo biti zaposlen kot delavec na jahti, varčevati zaslužen denar in ga nato investirati v nepremičnine. Zato sem začel skrbno preučevati jahtno industrijo in kako bi poskušal rešiti določene probleme, ki so se pojavljale v njej. Tako sem odprl štiri start-up podjetja, ki poskušajo te probleme reševati in se hkrati počasi razvijajo tudi v profitne organizacije. Poleg tega sem lastnik svojega stanovanja, vse to pa sem dosegel pri rosnih 22 letih.
Ta članek ni napisan z namenom hvaljenja, vendar s tem namenom, da lahko nekdo, ki je popolnoma običajen človek doseže svoje sanje. To se zgodi, ko imaš dober fokus, si pripravljen delati in se iz svojih napak učiš in rasteš!