Skip to content Skip to footer

Manifestacija podzavestnih vzorcev skozi govor tujega jezika

Manifestacija podzavestnih vzorcev skozi govor tujega jezika

Čas branja: 5 min.

Navdih za ta zapis je zastrašujoče dejstvo, da veliko mladih ne govori tujega jezika, ker se bojijo biti zasmehovani v primeru, da bi kakšno od besed izgovorili napačno. Tako razvijejo strah pred govorom tujega jezika ali v najhujšem primeru celo odpor. Težava nastane kasneje, ko iščejo prvo zaposlitev, saj se na večini delovnih mest zahteva znanje vsaj enega tujega jezika.

O tem sem se v podkast epizodi pogovarjala z učiteljico angleščine Katjo Prkič, ki je doštudirala prevajanje v angleščino in nemščino, jezika do katerih goji zelo veliko ljubezen. V poučevanje jezika vnaša kreativen duh, ustvarjalno vsebino in daje poudarek na izkustveno učenje, ki temelji na tem, da učenje jezika jemljemo kot učenje nove veščine in ne zgolj kot pomnjenje informacij. 

Katja je mnenja, da je jezik lahko manifestacija podzavestnih vzorcev, ki smo jih pridobili tekom odraščanja ali učenja jezika. Te vzorci nam potem onemogočajo, da bi se jezik lahko dobro naučili in priporoča, da pogumno pogledamo kako jih lahko razrešimo.

Čudovita pot učenja jezika se začne takrat, ko smo sposobni ubesediti naše želje, strahove in celo stiske.”

VSE SE JE PRIČELO S SIROVIM BUREKOM

Na idejo o pogovoru s Katjo sem prišla, ko sem ugriznila v slasten burek in zatem odprla debato med svojimi sledilci na Instagramu o tem kako oni naročajo burek, ko so na Hrvaškem. Ali rečejo ‘sirov burek ali ‘burek s sirom’? Še nedolgo nazaj sem v pekarni naročala sirov burek, kar je narobe, saj ’sirov’ v hrvaščini pomeni ‘surov’. Hitro mi je postalo jasno zakaj me je prodajalka ob mojem naročilu vsakokrat pogledala malo čudno. Hvaležna sem, da je lahkotnost tukajšnjega življenja vseeno  odličen poligon za nenehno učenje novih stvari. ‘En navaden slasten burek’ me je pripeljal do ugotovitve, da kljub mojemu odličnemu poznavanju hrvaškega jezika, tudi iz poslovnega vidika, še vedno naredim kakšno napako in to je prav in človeško. 

Življenje ni vedno sestavljeno iz marjetic in vijolic, to že vemo in včasih nas le ena negativna izkušnja lahko pahne v napačen ‘state of mind’, ki nam ne koristi. Strah nas je zasmehovanja in bojimo se občutka sramu. Takšne občutke še posebej gojijo mladostniki, ki si želijo pripadnosti in sprejetosti.Tako se sklene začaran krog. Katja nas pomiri, da obstajajo različni načini in pristopi poučevanja, vendar niso vsi prijemi poučevanja pisani vsem na kožo. Tisto, kar se lahko pri vseh nas manifestira je, da se v preteklosti v šolskem sistemu nismo imeli priložnost z jezikom spoznati na izkustven način. Večinoma je veljalo, da če ne znaš rešiti naloge v delovnem zvezku, avtomatsko ne znaš jezika. Od učencev se je pričakovalo obvladanje jezika na ravni naravnega govorca, kar je povzročilo zmedo in občutek, da je jezik ‘neulovljiv’. 

“Perfekcionizem nas je oddaljil od lepote kreiranja in spoznavanja novih jezikov, kultur in ljudi.”

NEZADOSTNO ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN ODHOD V ZDA

Sama sem imela kar nekaj jezikovnih zagat in tega mi ni težko priznati, saj se na napakah veliko naučimo, a le takrat, ko smo jih pripravljeni sprejeti in jih preseči. 

Ko sem opravljala delo kot turistična vodnica me je med vodenjem po blejskem gradu spremljala lastnica agencije za katero sem delo opravljala. Po končanem vodenju mi je pripomnila, da ima moja angleščina še kar nekaj prostora za izboljšavo in bi mi predlagala izlet v London, kjer bi jezik nadgradila. V tem trenutku sem imela dve opciji: prva je bila sprejeti kritiko kot slabo in jo ponotranjiti. Ampak, ker sem oseba ki v določenih ključnih trenutkih rada kljubuje in pokaže, da lahko naredi več, sem ubrala drugo pot. Stopila sem iz cone udobja in se tisto poletje odpravila na delo v tujini, natančneje v ZDA, kjer sem v treh mesecih izboljšala svoje znanje jezika za kar 50%. Tam sem bila namreč primorana govoriti zgolj angleško, saj sem bila med delom obkrožena le z Američani.

Poleg standardnih načinov učenja s pomočjo učbenikov in delovnih zvezkov je ključnega pomena, da se izpostavimo v varnem okolju, kjer govorimo jezik na dnevni bazi. Malo za šalo vedno omenim tudi možnost, da je super, ko se zaljubimo v partnerja, ki govori jezik, katerega se želimo naučiti. V partnerskem razmerju namreč pride do globljih pogovorov, imamo strast, da se predstavimo takšni kakršni smo in da razumemo partnerja. 

Če imamo priložnost se je jezika odlično učiti od prijateljev in sorodnikov, ki mogoče živijo v okolju kjer se govori jezik katerega se želimo naučiti. 

Iz tega naslova sem v Slovenijo pripeljala program Au pair v Švici, ki združuje delo v tujini z delom v Švici in učenje jezika v naravnem okolju. Takšna oblika dela v tujini pomeni življenje pri družini za leto dni in učenje nemškega, angleškega ali francoskega jezika. V organizaciji samega dela v tujini je plačano učenje jezika, ki ga izberete na priznani šoli v Švici. Delo kot au-pair v Švici je zares win-win priložnost saj ne samo, da se učiš tujega jezika v šoli, temveč ga treniraš tudi med samim delom pri družini, obenem zaslužiš denar, spoznavaš ljudi, kulturo in običaje.

NEMŠKI JEZIK MI NI LJUB, ŠPANSKEGA PA TAKO OBOŽUJEM, DA V NJEM CELO PREPEVAM

V primeru, da nam določen jezik ne leži in se ga izogibamo si to lahko razlagamo z enostavnim prikazom tort. “Torte so nam všeč, mar ne? Vendar to še ne pomeni, da jemo vse torte. Nekatere nam bolj teknejo, nekatere manj. Tako je z jezikom.” pove Katja. Včasih ni kriv način ali metoda učenja, ampak zgolj dejstvo, da v sebi nosimo določeno asociacijo, ki nas od tega jezika odvrača. Naša osebna zmaga bo, če določeno prepričanje odkrijemo in mu pridemo do dna. S tem bomo odprli pot, da vzljubimo jezik, če si le to zares želimo.

Sama sem se namreč kar osem let učila nemščine, a nikoli mi ta jezik ni zares prirasel k srcu. In zakaj bi v govorjenju tega jezika vztrajala, če me ne navdihuje? Po drugi stani pa sem od nekdaj ljubila španski jezik, vanj sem se zaljubila med gledanjem španskih telonovel, ki so bile v mojih najstniških letih izredno popularne. Nato pa preko poslušanja Shakirinih pesmi v španščini, jezik še dodatno nadgradila. Celotna izkušnja učenja španskega jezika pa je dobila epilog na potovanju po Mehiki. V tej špansko govoreči deželi sem čisto po naključju dobila prostovoljno delo kot receptorka in tam ostala tri mesece. Nenehno sem bila primorana komunicirati v španskem jeziku poleg tega pa sem si zadala tudi nalogo, da se vsak dan naučim pet novih besed. Ko sem odšla v trgovino po nakupih ter kupila recimo ingver, sem v slovar pogledala španski izraz in ga zapisala v svoj zvezek. “Gengibre”. In tako se je besedni zaklad bogatil z vsakim dnem.

Potrebno je poudariti, da za vse v življenju, kot tudi za dobro znanje jezika morate “delati”, vztrajati, biti angažirani in proaktivni. Učite se jezika medtem, ko delate nekaj kar vas zanima ali navdihuje. Glejte svoje najljubše youtube posnetke v angleškem jeziku, poslušajte pesmi svojega najljubšega izvajalca in naglas prepevajte besedilo. Samo s predanim delom in učenjem ter vkomponiranjem nečesa zabavnega boste dosegli uspeh pri znanju tujega jezika. Proces pa boste pohitrili, če se odpravite na delo v tujino, ki vam ne bo dalo samo neizmerne izkušnje, ki jo lahko zapišete na svoj življenjepis in postanete bolj konkurenčni na trgu dela, temveč vam bo dalo tudi nepozabne spomine, nove prijatelje in zavedanje, da je v življenju možno veliko več, kot pa si trenutno lahko predstavljate.

Kako sem bila primorana “poneumiti” mojo angleščino pri delu z Italijani in kakšen problem je imela moja lastna mati pri učenju angleškega jezika pa preveri v podkast epizodi, ki jo lahko poslušaš med sprehodom, likanjem, pospravljanjem ali vožnji s kolesom. 

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.