Skip to content Skip to footer

Je delo na jahti res sanjsko?

Je delo na jahti res sanjsko?

Čas branja: 5 min.
Zapis je povzet iz odličnega intervjuja z Romano D. Šeruga za revijo Avantura. “Kako je bilo letos na križarki?”me po vsaki poletni sezoni povprašajo znanci, ki poznajo moje delo. Ko jim že v deveto želim pojasniti, da ne delam na križarki, temveč na privatni jahti, me zopet ošinijo z začudenim pogledom.
JAHTNA INDUSTRIJA IN KRIŽARJENJE STA DVE POPOLNOMA DRUGAČNI VEJI TURIZMA

To je nekako tako, kot da bi hotel s 1000 sobami primerjali z zasebno vilo. Ljudje o jahtnem turizmu običajno ne vedo veliko. Sama ga opišem kot delo za najbogatejše zemljane, ki na svoji jahti s prijatelji ali družino nazdravljajo življenju z Dom Pérignonom medtem ko plujejo med najbolj prestižnimi kotički sveta, po Sredozemlju in Karibih, pa po Mikroneziji…Ker so to praviloma ljudje, ki potrebujejo pozornost 24 ur na dan, dobro izurjena posadka poskrbi, da je vsaka njihova želja uresničena in vsaka najmanjša podrobnost urejena. In tu v igro pridemo mi: stevardese, kuharji, mornarji, oficirji in na čelu ekipe kapitan. Prostora za napake ni, saj nas že najmanjša lahko stane službe.

Od želje …

Pri devetnajstih letih se je v meni prebudila neskončna želja po potovanjih in delu v tujini, ki jo je bilo nemogoče utišati. Ne prihajam iz vplivne ali premožne družine, moji starši pa še nikoli niso sedli na letalo. Bila sem brez informacij in idej, kako si to željo uresničiti. “Maja, ne sanjaj!” so mi govorili znanci, ko sem jim omenila, da bi potovala po najbolj oddaljenih kotičkih sveta in bi ob enem rada zaslužila tudi nekaj denarja. Po neskončnem iskanju informacij na spletu in zbiranju poguma za odhod sem se končno odpravila na potovanje in na delo v ZDA, Novo Zelandijo in Mehiko. Nato pa so čisto po naključju do mene prišle informacije o delu na jahti. Takrat sem si brez pomisleka zastavila nov življenjski cilj, da delo in življenje na morju izkusim tudi sama.

… do uresničitve

Ko sem bila na začetki svoje poti, me je kaj hitro udarila realnost. Priložnosti za delo na jahti namreč ne rastejo kot gobe po dežju, ravno nasprotno. Tovrstnega dela ni lahko najti. Že res, da na trgu jahtnega turizma obstaja veliko zaposlitvenih agencij, a te nerade delajo z novinci.

“Novinci mislijo, da jahtni turizem pomeni pluti po prestižnih destinacijah, srkati penino in ob tem bajno služiti!”

so me takoj postavili na realna tla pri najbolj znani jahtni agenciji Bluewater v Antibesu. “To je trdo delo! Ni lahko biti stran od domačih in na majhni površini živeti s posadko drugačne nacionalnosti, s katero delaš v izredno stresnih razmerah tudi do 18 ur na dan. Praviloma si na morju tudi več mesecev brez prostih dni. To pa ne zmore ravno vsak in zato kapitani potrebujejo člane posadke, na katere se lahko zanese,” še doda jahtna agentka v Antibesu.

Antibes namreč velja za meko jahtne industrije v Evropi, kamor se vsako leto odpravijo vsi, ki si želijo najti delo na barki. V ZDA ta častni naslov pripada marini Fort Lauderdale.

PREDPRIPRAVE NA DELO NA JAHTI

Veliko je bilo predpriprav! Seveda je treba imeti vsaj nekaj izkušenj iz turizma in dela z ljudmi, pripraviti sem morala vrhunsko napisan CV, zbrati priporočila bivših delodajalcev v angleščini in opraviti obvezna tečaje Security Awareness in “Osnovno usposabljanje za delo na ladji” v Kopru. Vsej dokumentaciji v mapi, ki je počasi postajala že pravi portofolio, sem dodala še obvezno zdravniško potrdilo ENG1. Nato sem bila godna, da se odpravim s trebuhom za kruhom na Francosko riviero.

V Antibesu sem si rezervirala sobo v enem izmed “crew housov”, kjer se zbirajo delavci, ki prav tako iščejo delo na jahti. Kako strah me je bilo vse konkurence! Toda bila sem ponosna na svoje dosedanje delovne izkušnje in na vrhunsko pripravljenost za delo. Sklenila sem vzeti usodo v svoje roke in se podala na lov za službo. Vsak dan sem obiskovala pomole v Antibesu, Cannesu, Nici, Golf Juanu, Juan Les Pinsu, Monacu, Villefranceu in še kje ter v upanju, da me katera od glavnih stevardes zaposli, vsaki v roke stisnila svoj življenjepis.

Sreča se mi je nasmehnila že po dobrih dveh tednih. Dobila sem sezonsko delo kot druga stevardesa na 70-metrski jahti! Glavna stevardesa Ljuba je bila sprva z mano neizprosna, a me je sčasoma naučila vsega, kar je znala. Skupaj sva za grškega lastnika jahte in njegovo družino pripravljali mizo, stregli kosilo in večerjo, sama pa sem bila zadolžena še za jutranjo izmeno in strežbo zajtrka. Včasih sem skočila še v kabine in preverila, ali so pospravljenje tako kot morajo biti. Ker se znajdem v kuhinji, sem velikokrat vskočila in spekla torte in dišeče piškote, ki so se gostom kar topili v ustih. Po prvi sezoni, ki resnično ni bila mačji kašelj, saj sem v treh najbolj napornih mesecih imela prost zgolj en dan, sem se odločila, da se v jahting zaradi neobvladljivega stresa in premalo počitka ne vrnem več.

Nato pa je po enem letu želja po življenju na morju in po učenju o visoki kulinariki zopet prebudila mojo dušo. Tako sem do danes sklenila vse skupaj kar lepo število sezon, kjer sem opravljala pozicije od druge stevardese, kuharice zdrave prehrane, nutricionistke in glavne stevardese. Najbolje sem se počutila med razvajanjem gostov s svojimi zelenjavnimi smoothiji, veganskimi sladicami in zdravimi prigrizki. V največji izziv pa mi je bilo menedžiranje interiora jahte, v kar spada vodenje stevardes in strežbe, nabava vseh potrebnih surovin in dogovarjanje z dobavitelji v marinah po celotnem Sredozemlju. Pretežno sem plula med Hrvaško, Grčijo, Italijo, Francosko riviero in Španijo. najbolj vznemirljivo pa je bilo pluti med rajskimi otoki Sejšelov, kjer je posadki štrene dodobra mešala tropska vročina in večkrat razburkano morje.

Delo na jahti pa je sicer tudi zelo odgovorno delo, saj moramo poznati vse varnostne postopke in ob morebitni nesreči na morju brezhibno poskrbeti za varnost gostov. V tem se urimo na tedenskih varnostnih vajah, pridobljeno znanje iz požarne varnosti in preživetja na morju pa sem morala že kar dvakrat uporabiti v praksi.

KAKO IZGLEDA DAN IN ŽIVLJENJE NA JAHTI?

Dela pa kljub podobnim opravilom ne moremo enačiti s hotelskim delom, saj na jahti njen lastnik določi, kakšen bo protokol strežbe in kako bo potekal vsak dan. Posvetuje se s kapitanom in določi itinerarij plovbe, ki se včasih zaradi slabega vremena nepričakovano spremeni. Zato je glavna lastnost dobrega delavca na jahti izjemna prilagodljivost. Na eni izmed jaht, kjer sem delala kot nutricionistka, smo opravljali sinhrono strežbo. Gostili smo vrhunske svetovne kuharje, kot recimo lastnika prestižne restavracije s tartufi Chez Bruno. Ta je svojo restavracijo zaprl in osebno priletel na barko, da je gostom svoje kreacije prikazal v sedmih hodih. Najboljše pri tem je, da tudi posadka poizkusi vse jedi in se s tem dodatno poučuje o kulinariki.

Ker zadnjih 15 let delam pretežno v gostinstvu in turizmu in sem to panogo tudi študirala, je zame delo na jahti večno učenje. Učenje o kulinariki, vinih in drugih pijačah, cigarah in prestižni kozmetiki. Na jahti pa kot pribito velja, da več kot znaš, več veljaš. Izkušnja s poletnim delom na jahti je popolna za nekoga, ki si želi kariero v turizmu ali gostinstvu. Zato nadobudni mladini, ki bi se želeli po podobni poti, rada pomagam z informacijami, kako se takšnega iskanja dela lotiti.

Zveni delo na jahti sanjsko? Res je, da poskušamo najboljša vina in obiskujemo najlepše in najprestižnejše delčke sveta. Vendar pa večkrat te lepe kraje vidimo zgolj s palube barke in o osvežilnem skoku v morje zgolj sanjamo z odprtimi očmi. Sčasoma, ko smo v jahtni industriji uveljavljeni, si lahko obetamo odlične pogoje. Zato nas mora takšno delo veseliti.. Življenje in delo na jahti nas ne samo umsko utrdita, temveč tudi izgradita v močnejšo osebo ter navdata z neprecenljivimi spomini in izkušnjami. Če je takšno delo in življenjski slog zares sanjski, pa presodite sami.

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.